Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (3.801-3.825)



  1.      budžetíranje  -a s () glagolnik od budžetirati: decentralizirano budžetiranje; letno budžetiranje; sistem budžetiranja
  2.      bugárštica  -e ž () lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov
  3.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
  4.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  5.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla
  6.      bújen  -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
  7.      bujênje  -a s (é) glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje
  8.      bujón  -a m (ọ̑) 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij
  9.      búkanje  -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj
  10.      búkati se  -am se nedov.) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka
  11.      búkev  -kve tudi búkva -e ž () veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesavrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
  12.      bukiníst  -a m () v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini
  13.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
  14.      búkovec  -vca m (ú) redko bukov gozd: hoditi po bukovcu
  15.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  16.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
  17.      búkva  -e ž () zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops
  18.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  19.      búldog  -a m () manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
  20.      buldožêr  tudi buldózer -ja m (; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje
  21.      bum  dvig gospodarske aktivnosti gl. boom
  22.      búmerang  -a m () metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom; polemika je kakor bumerang
  23.      búnika  -e ž (ū) bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika
  24.      búnkanje  -a s () glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata; bunkanje s pestjo
  25.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila

   3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA