Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (367-391)


  1.      gorénjstvo  -a s (ẹ̄) lastnosti, značilnosti Gorenjcev ali Gorenjske: elementi gorenjstva v Finžgarjevih delih ♪
  2.      gorénjščina  -e ž (ẹ́) gorenjsko narečje: govoriti gorenjščino; posebnosti gorenjščine ♪
  3.      gorést  -i ž (ẹ̑) knjiž. trpka duševna bolečina; bridkost: do dna smo okusili vso gorest; z gorestjo v srcu gleda sinovo ravnanje; globoka, grenka gorest; gorest odhoda, spomina ♪
  4.      goréti  -ím nedov., gôrel (ẹ́ í) 1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v štedilniku ves dan gori / ogenj v peči slabo gori / kot klic pri požaru gori 2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo: luč je gorela vso noč; ob postelji so gorele sveče / žarnica ne gori več // ekspr. dajati močen sij, žar: nebo je gorelo v večerni zarji; pesn. zvezde gorijo / njene oči so kar gorele 3. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: otrok je bolan, saj ves gori; glava, čelo mu gori; telo ji je pričelo goreti / lica so ji gorela od zadrege 4. ekspr. biti, obstajati v veliki meri: v njem je gorela ljubezen, strast; v srcu je gorelo sovraštvo / še vedno je gorelo upanje v njej; ta želja že dolgo gori v njem // kazati se v veliki meri: z obraza mu je gorela jeza; v očeh ji gori radost; zaničevanje je gorelo v njegovih pogledih // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: goreti od hrepenenja, ljubezni; ves je gorel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva / gori od želje, da bi jo videl 5. ekspr., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje: gorel je za domovino; goreti za resnico, svobodo / ves gori za šport ● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. to dejanje mu bo gorelo na duši zmeraj si ga bo očital, trpel bo zaradi tega; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; pesn. na oknih gorijo nageljni cvetejo z rdečimi cveti; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. gori mu pod nogami, petami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv ◊ etn. gori vzklik pri otroških igrah zdaj se bližaš skritemu predmetu gorèč -éča -e: goreč s svetlim plamenom, je bakla osvetljevala prostor; goreč od želje po maščevanju, je naredil ta usodni korak; prim. goreč ♪
  5.      gorgóna  -e ž (ọ̑) v grški mitologiji vsako od treh ženskih bitij s kačami namesto las in s pogledom, ob katerem človek okamni ♪
  6.      gorgónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tak kot pri gorgoni: gorgonski obraz ♪
  7.      gorgonzóla  -e m (ọ̑) mehki sir v obliki hlebčka z glivicami plesni, ostrega okusa: za predjed so imeli gorgonzolo; kruhki z gorgonzolo ♪
  8.      gôri  prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na višjem kraju, ant. doli: hiša stoji na hribu in gori je veliko sonca; daleč, visoko gori / s prislovnim določilom kraja: gori v bregu; tam gori na hribu / mleko od tam gori je boljše 2. zastar. gor: pridi gori ♪
  9.      goríca  -e ž (í) 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice // gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov) ♪
  10.      goríčar  -ja m (ȋ) nar. vzhodno vinogradnik, viničar ♪
  11.      goríčka  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od gorica: okopavati v gorički ♪
  12.      goríla  -e ž (ȋ) 1. največja človeku podobna opica, ki živi v tropski Afriki: gorila se je divje borila za svojega mladiča; močna, črna gorila 2. ekspr. zelo močen, orjaški, navadno grob človek: bil je prava gorila // zlasti v ameriškem okolju telesni stražar (kake poslovne, politične osebe): spremljale so ga oborožene gorile ♪
  13.      gorílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku 2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec ♪
  14.      gorílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit; gorilne snovi; gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenje ♦ fiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca ♪
  15.      gorílnik  -a m (ȋ) grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika; plinski gorilnik; gorilnik na špirit ♦ teh. gorilnik za varjenje // del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto: prižgati gorilnik; kuhalnik z enim gorilnikom / redko električni gorilnik grelec ♪
  16.      gorílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorilo: gorilski mladiči ♪
  17.      goríšče  -a s (í) 1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče 2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču 3. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: gorišče elipse, krivulje, parabole 4. knjiž. središče, center: gorišče vprašanja; biti v gorišču zanimanja ♪
  18.      goríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorišče: goriščni prostor / goriščna razdalja razdalja od leče do gorišča / goriščni krog hiperbole krog, katerega diametralni točki sta gorišči ♪
  19.      goríščnica  -e ž (ȋ) fot. goriščna razdalja: goriščnica fotografskega objektiva; leča z dvema goriščnicama ♪
  20.      goríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gorico: goriške češnje / goriška grofija ♪
  21.      gorívo  -a s (í) gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo; gorivo je zgorelo do konca; nalagati gorivo na ogenj; oskrbeti se z gorivom; poraba goriva v motorjih; vnelo se je skladišče goriva; natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo ♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo ♪
  22.      gorjáča  -e ž (á) debela, grčava palica za udarjanje ali opiranje: zavihtel je gorjačo in ga udaril; hodil je z gorjačo v rokah; opira se na gorjačo; drenova, okovana gorjača; pren. besedna gorjača ♪
  23.      gorjáčar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. surov, grob, nasilen človek: pri tem gorjačarju ni zalegla nobena lepa beseda; pren. kritiki gorjačarji 2. star. kdor ima gorjačo, ki jo rabi kot orožje: na zapuščenih cestah so tolovaji in gorjačarji ustavljali in strahovali ljudi ♪
  24.      gorjáčarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gorjačarje: gorjačarsko vedenje / gorjačarski ton kritike ♪
  25.      gorján  in gorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: gorjani, dolinci in meščani; navade gorjanov / slabš. gorjan je in ne pozna olike ♪

   242 267 292 317 342 367 392 417 442 467  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA