Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (3.667-3.691)



  1.      brezsmíseln  -a -o [sǝl] prid. () ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj
  2.      brezsmíselnost  -i [sǝl] ž () lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed
  3.      brezsrámnost  -i ž (á) knjiž. lastnost brezsramnega človeka: njegova brezsramnost presega vse meje / nastopiti zoper brezsramnost
  4.      brezstrásten  -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno
  5.      breztáktnost  -i ž () lastnost breztaktnega človeka: s tem je samo dokazal svojo breztaktnost / breztaktnost do kolegov
  6.      breztéžnosten  -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju
  7.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
  8.      brezúmnež  -a m () knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt
  9.      brezúmnica  -e ž () knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica
  10.      brezúp  -a m () knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost
  11.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
  12.      brezuspéšnost  -i ž (ẹ́) značilnost brezuspešnega: brezuspešnost njegovih naporov
  13.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
  14.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze
  15.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu
  16.      brezzvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti
  17.      brezzvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja
  18.      brezzvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen
  19.      brezživljênjski  -a -o prid. (ē) redko ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom
  20.      bŕglez 1 -a m () zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke
  21.      bríc  -a m () vino iz Goriških Brd: sedel je ob kozarcu svetlega brica
  22.      bríčka  -e ž () v ruskem in poljskem okolju lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema: pred gostilno je pripeljala brička
  23.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
  24.      bríg  -a m () navt. dvojambornica s križnimi jadri: tovoriti les na brig; trgovski brig
  25.      bríga  -e ž () raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo

   3.542 3.567 3.592 3.617 3.642 3.667 3.692 3.717 3.742 3.767  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA