Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (326-350)


  1.      gonjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gonjače: gonjaški bič / gonjaški lov ♪
  2.      gónjenje  -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine ♪
  3.      gonôba  -e ž (ó) zastar. uničenje, poguba: gonoba prihaja od vseh strani ♪
  4.      gonôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres ♪
  5.      gonobílka  -e [u̯k] ž (ȋ) star. uničevalka: smrt gonobilka ♪
  6.      gonobíti  -ím nedov. (ȋ í) star. uničevati, pogubljati: bolezni so gonobile otroke; gonobiti sovražnike gonobèč -éča -e: gonobeč plamen; gonobeča sila ♪
  7.      gonohorízem  -zma m (ȋ) biol. enospolnost ♪
  8.      gonokók  -a m (ọ̑) med. mikrob, ki povzroča gonorejo: uničiti gonokoke ♪
  9.      gonoréja  -e ž (ẹ̑) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom, kapavica: ima gonorejo ♪
  10.      gonoróičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gonorejo: gonoroičen izcedek / gonoroično vnetje ♪
  11.      gonoróik  -a m (ọ́) med. kdor ima gonorejo ♪
  12.      gónski  in gônski -a -o prid. (ọ̑; ō) nanašajoč se na gon: gonske sile osebnosti / gonsko življenje ♪
  13.      gónta  -e ž (ọ̑) zastar. kalana deščica za pokrivanje streh; skodla ♪
  14.      gôr  prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti višjemu kraju, ant. dol: hoditi po stopnicah gor in dol; tja gor poglej; gor splezaj; pot gre zdaj gor, zdaj dol / tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: naselil se je gor na hrib; veter piha od morja gor; ekspr. obleko ima zapeto gor do vratu prav do vratu // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: vina gor! ● pred hišo hodi gor in dol sem in tja; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ♪
  15.      gôra  -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; redko živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu 2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora 3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode 4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup ● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu ♪
  16.      gorak  gl. gorek ♪
  17.      gôrast  -a -o prid. (ó) ekspr. po velikosti podoben gori: gorast človek ♪
  18.      goràt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko gor: gorat svet; gorata dežela / ekspr. gorati morski valovi ♪
  19.      gorátost  -i ž (á) značilnost goratega: goratost pokrajine ♪
  20.      górca  -e ž (ọ̑) nar. srednještajersko vinograd (v gričevnatem svetu): kupil je gorco ♪
  21.      gorčíca  tudi górčica -e ž (í; ọ̑) 1. bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti, Sinapis: bela gorčica; njivska gorčica 2. pikantna začimba, pripravljena iz semen bele gorčice in dodatkov: hrenovke, klobase z gorčico ♪
  22.      gorčíčar  -ja m (ȋ) izdelovalec gorčice ♪
  23.      gorčíčen  tudi górčičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme gorčíčno tudi górčično prisl.: gorčično rumena barva ♪
  24.      gorčíčnica  -e ž (ȋ) redko posoda za gorčico ♪
  25.      górdijski  -a -o prid. (ọ́) knjiž., v zvezi gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje: ni ga, ki bi razvozlal ta gordijski vozel ∙ ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti tako zadevo ali vprašanje ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA