Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (3.026-3.050)



  1.      bankrótstvo  -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
  2.      banovánje  -a s () opravljanje banskih poslov: v času njegovega banovanja
  3.      banovína  -e ž (í) v stari Jugoslaviji največja upravna enota: razdelitev države na banovine / Dravska banovina / pritožil se je na banovino na upravo banovine
  4.      bánski  -a -o prid. () nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava
  5.      bántam  -a m () šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija
  6.      bántamski  -a -o prid. () nanašajoč se na bantam: prvak v bantamski kategoriji
  7.      baobáb  -a m () bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab
  8.      baptíst  -a m () pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist
  9.      bár 1 -a m () 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici
  10.      barábski  -a -o prid. () nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega
  11.      barantánje  -a s () glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
  12.      bárati  -am dov. in nedov. () star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju
  13.      bárba  -e m () žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom
  14.      barbárstvo  -a s () neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
  15.      barbêra  -e ž () agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
  16.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  17.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto
  18.      bárin  -a m () v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova
  19.      barírati  -am nedov. in dov. () fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu
  20.      baríst  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste
  21.      barístka  -e ž () gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail
  22.      baritoníst  -a m () kdor poje bariton: gostuje baritonist mariborske opere; pevski zbor išče basiste in baritoniste
  23.      barkaróla  -e ž (ọ̑) pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole // skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo
  24.      bárman  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša cocktaile
  25.      barokizírati  -am nedov. in dov. () um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA