Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (29.901-29.925)


  1.      zarjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela ∙ stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli zarjavèl in zarjavél -éla -o 1. deležnik od zarjaveti: zarjaveli stroji; od sonca zarjavela dekleta 2. ekspr. postaran, ostarel: zarjaveli starci / zarjaveli nazori zastareli ∙ ekspr. zarjavela devica neporočena ženska ♪
  2.      zarjovéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela 2. slabš. zelo zakričati: zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti ♪
  3.      zarobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem ♪
  4.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  5.      zaročênje  -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje ♪
  6.      zarodník  -a m (í) knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda ♪
  7.      zarosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
  8.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
  9.      zaróta  -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem ♪
  10.      zarotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec ♪
  11.      zarotíti  -ím dov., zarótil (ȋ í) 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno ∙ vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati ♪
  12.      zarótništvo  -a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo ♪
  13.      zarotoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla ♪
  14.      zarotovánje  -a s (ȃ) 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja ♪
  15.      zaroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: gornja plast kože zaroženi zaroženèl in zaroženél -éla -o: zaroženeli nohti ♪
  16.      zarúkanost  -i ž (ȗ) nižje pog. zabitost, neumnost: njegova zarukanost presega vse meje ♪
  17.      zarúkati  -am dov. (ū) lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom: jelen je zarukal // s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali ♪
  18.      zasáčiti  -im dov. (ā ȃ) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži 2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže 3. zastar. odkriti, najti: stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo 4. star. dobiti, presenetiti: ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih zasáčiti se ekspr. nepričakovano zavedeti se česa: zasačiti se pri čudni misli; zasačil se je, da kar naprej misli nanjo zasáčen -a -o: zasačen tat; biti zasačen pri laži ♪
  19.      zasadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda ● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade ♪
  20.      zasájanje  -a s (á) glagolnik od zasajati: zasajanje njiv s krmnimi rastlinami / zasajanje vinske trte ♪
  21.      zasájati  -am nedov. (á) 1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna: zasajati njive s krompirjem // s sajenjem delati, da začenja kje kaj rasti: zasajati trte, vrtnice; živa meja se zasaja v dveh vrstah / zasajati gozdove, vinograde; pren. zasajati ljubezen v mlada srca 2. delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: neutrudno zasajati kramp, motiko v ilovnato zemljo / ekspr. zasajati vesla v gladino // delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasajati drogove, kole; delavci zasajajo lopate v tla in odhajajo zasájati se z ostrim, koničastim delom prihajati v kaj in tam ostati: nož se je počasi zasajal v les; brana se pod težo zasaja v zemljo ♪
  22.      zasánjanost  -i ž (á) stanje zasanjanega človeka: zdramiti koga iz zasanjanosti / zasanjanost v drugo življenje / zasanjanost oči ♪
  23.      zasánjati  -am dov. (á) 1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje 2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti ● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril zasánjati se ekspr. priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost zasánjan -a -o: zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči ∙ ekspr., redko zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati ♪
  24.      zasávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Zasavje: zasavske ceste / zasavski premogovniki ◊ bot. zasavska konopnica rastlina z deljenimi listi, belimi cveti v socvetju in črno vijoličastimi prašnicami, Dentaria trifolia ♪
  25.      zasében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov ◊ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev zasébno prisl.: zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega ♪

   29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA