Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (2.967-2.991)



  1.      bahàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
  2.      bájanje  -a s () glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
  3.      bájati  -am nedov. () knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu
  4.      bajè  prisl. () izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost
  5.      bájeven  -vna -o prid. (á) zastar. tak kot v bajki; bajen: bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne
  6.      bájiti  -im nedov.) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
  7.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  8.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  9.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  10.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)
  11.      bakanálije  tudi bakhanálije -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha 2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev
  12.      bákhovski  -a -o prid. () tak kot pri bogu Bakhu: njegova smejoča se bakhovska glava
  13.      bákla  -e ž () svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja
  14.      bakláti  -ám nedov.) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla
  15.      bakrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
  16.      bakrênje  -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje
  17.      bakrenobárven  -vna -o prid. () ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd
  18.      bakroréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije // odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov
  19.      baktêrija  -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij
  20.      bál 1 -a m () pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal; bal na prostem ♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin
  21.      bál 2 -a m () šah. določeni del norme za dosego kakega naslova: s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra
  22.      bála  -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
  23.      baláden  -dna -o prid. () nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo // knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato baládno prisl.: baladno mračni ton drame
  24.      balansír  -ja m (í) strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji
  25.      balansíranje  in balancíranje -a s () glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu

   2.842 2.867 2.892 2.917 2.942 2.967 2.992 3.017 3.042 3.067  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA