Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (29.167-29.191)


  1.      zabučáti  -ím dov. (á í) 1. dati močne, zamolkle glasove: morje je zabučalo / orgle, zvonovi zabučijo; brezoseb. po gozdu je zabučalo 2. ekspr. bučeč nastopiti, pojaviti se: zabučala je nevihta; veter je zabučal okrog oglov / po dvorani je zabučal smeh ♪
  2.      zabúljiti  -im tudi zabúljiti se -im se dov., tudi zabuljíla (se) (ú ȗ) nepremično se zagledati: zravnal se je in nepremično zabuljil predse; zabuljiti v daljavo / preh. zabuljil je oči vanjo ∙ redko v strahu so ji zabuljile oči so se izbuljile zabúljen -a -o: ves večer je presedel, zabuljen v knjigo; zabuljene oči ♪
  3.      zacaríniti  -im dov., zacarínjen (ȋ ȋ) pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino: zacariniti blago, pošiljko ♪
  4.      zacelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane ♪
  5.      zaciciríkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom ciciri: gozdni jereb je zacicirikal ♪
  6.      zacvèsti  tudi zacvestì -cvetèm, in zacvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., zacvèl zacvelà in zacvêla in zacvetèl zacvetlà in zacvêtel zacvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: drevje zacvete in odcvete; z zvončki zacvetejo tudi trobentice 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: po bolezni je kmalu spet zacvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po krizi trgovina hitro zacvete // pojaviti se v veliki meri: zacvelo je zanimanje za klasično glasbo // pojaviti se sploh: na licu mu zacvete nasmeh ● ekspr. od zadrege zacvesti v obraz zardeti ♪
  7.      zacvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča ● ekspr. zacveteti v obraz zardeti ♪
  8.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
  9.      začáranje  -a s (ȃ) glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa ♪
  10.      začásen  -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo ♪
  11.      začenčáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal ♪
  12.      začénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del ♪
  13.      začénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom začénjati se izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme ♪
  14.      začepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile ♪
  15.      začépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od začepiti: začepljenje soda / začepljenje žile ♪
  16.      začétek  -tka m (ẹ̑) 1. prvi trenutek obstajanja kakega a) dela, dejavnosti: vstopili so po začetku predvajanja filma; pot, ki jo opravi vozilo od začetka zaviranja; znak za začetek tekmovanja / obdobje pred začetkom šolanja; tekmovanje šahistov z začetkom ob osmi uri / pri tem delu smo šele na začetku smo ga šele začeli opravljati b) dogajanja: začetek predstave, zasedanja; do začetka prireditve manjka še deset minut c) procesa: ugotoviti začetek bolezni, nosečnosti; začetek propada č) omejenega trajanja: določiti začetek počitnic / praznovati začetek novega leta // temu trenutku najbližji del, obdobje obstajanja česa: neuspešen začetek šolanja / v začetku bolezni se pojavijo izpuščaji / sončen začetek avgusta; filozofska smer z začetka dvajsetega stoletja / priprave so trajale od začetka leta do srede marca 2. prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začetek izdelave novega modela se je zavlekel; slovesen začetek seje; po neuspešnih začetkih se je gospodarstvo razmahnilo / sonet spada med njegove pesniške začetke; zgodovina šolstva od začetkov do danes 3. kar je na prvem mestu v zaporedju delov a) kakega dogajanja: začetek filma mu ni všeč, konec pa še manj; dramatičen začetek pripovedi / raziskovati začetke človeške kulture b) kake celote: na pamet znati začetke pesmi; začetek stavka; začetek telovadne vrste; pesem spada na začetek zbirke / prebrati kaj od začetka do konca 4. točka, mesto, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost: začetek mišice, vretenca / začetek in konec črte sta označena // del ob tej točki, tem mestu: v daljavi se je videl začetek gozda; na začetku je teren poledenel 5. v prislovni rabi, s predlogom izraža a) prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa: od začetka je kazalo, da je trud zaman; že na začetku je bil tak; rana je bila v začetku videti hujša b) da je povedano glede na potek dogajanja na prvem mestu: od začetka se je udeleževal pogovora, nato pa je utihnil; za začetek so naročili pivo; na začetku se je zelo bal; v začetku se je vse treslo ● redko začetek njegovega rodu je neznan izvor; redko miti o začetku sveta nastanku; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; petek — slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti ◊ muz. od začetka označba za ponovitev (začetnega) dela skladbe da capo ♪
  17.      začéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek: a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice ◊ gastr. začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu začétno prisl.: začetno skicirati portretiranca ♦ lingv. začetno dovršni glagol glagol, ki izraža začetek dejanja ♪
  18.      začéti  -čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ́ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v šolo; začela se je oblačiti v črno; v gledališču so začeli uprizarjati domača dela / tovarna je začela obratovati / začela ga je boleti glava; začela je pihati burja; rastlina je začela rasti; brezoseb. začelo je deževati b) z glagolskim samostalnikom: začeti izplačevanje dolga; začeti pogovor / začeti študij / publ., z orodnikom začeti z delom, s poukom / neustalj. predstava začne ob osmih se začne c) elipt.: hišo so začeli že pred leti, pa še ni dokončana; začeti zdravniško prakso; začeti novo vrsto pri pletenju / začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali 2. narediti prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, kako dejavnostjo: komaj je začel popravljati stroj, je že našel napako / sejo, zborovanje začne predsednik s kratkim nagovorom; začeti sodno obravnavo z zaprisego prič / sliko je začel, ni je pa končal; pomembno je, kako boste stvar začeli / elipt.: pa zapojmo. Kdo bo začel; radi bi se pogovorili, pa si nihče ne upa začeti // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: govor je začel s spodbudnimi besedami; gledališko sezono so začeli z domačim delom / začeti stavek z veliko začetnico napisati prvo besedo v stavku z veliko začetnico; toliko je dela, da ne vem, kje bi začel katero delo bi opravil najprej / kam potujete, je začel pogovor; elipt. nekoč je živel kralj, je začel / direktor je začel kot vajenec je bil najprej vajenec 3. star. delati, početi: niso vedeli, kaj bi z vsem tem začeli ● ekspr. enkrat je treba začeti ne sme se več odlašati; stvar se mora začeti reševati; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; ekspr. v novem okolju so morali začeti znova so si morali znova ustvariti materialno osnovo za življenje začéti se navadno s prislovnim določilom izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začelo se je obiranje hmelja; popadki so se že začeli; začela se je zima / šolska obveznost se začne z dopolnjenim sedmim letom / brezoseb. slišati je bilo pokanje. Začelo se je, je pomislil b) glede na prostor: cesta se začne pod hribom; pokazal jim je, kje se začne gozd ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda; z malim se začne, z velikim neha začénši: predelali so vso literarno zgodovino, začenši s protestantizmom; začenši z naslednjim mesecem se bo naročnina zvišala začét -a -o: nadaljevati začeto delo; sam.: začeto so sklenili hitreje dokončati ♪
  19.      začímbnica  -e ž (ȋ) nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi: gojiti, nabirati začimbnice ♪
  20.      začíniti  -im dov. (ȋ ȋ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi začínjen -a -o 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene jedi 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: začinjena zgodba; začinjena namigovanja ♪
  21.      začínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb ♪
  22.      začŕniti  -im in začrníti -ím dov., začŕnil (ŕ; ȋ í) narediti kaj črno, temno: gost dim je začrnil kuhinjo // redko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: začrniti prijatelja; začrniti koga pri oblasteh začŕniti se, in začrníti se knjiž. temno se pokazati: v daljavi so se začrnili gozdovi ♪
  23.      začŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi 2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust 4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti ◊ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne začŕtati se ekspr. pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek začŕtan -a -o: doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot ♪
  24.      začrtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od začrtavati: začrtavanje oznak na les ♪
  25.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪

   29.042 29.067 29.092 29.117 29.142 29.167 29.192 29.217 29.242 29.267  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA