Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (28.326-28.350)


  1.      vključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vključiti: vključitev radijskega sprejemnika, štedilnika; stikalo za vključitev / vključitev v društvo, odbor / poskrbeti za vključitev bivših obsojencev v družbo / s tem je dosežena vključitev dvorca v pokrajino / vključitev nerazvitih držav v mednarodno trgovino ♪
  2.      vkljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vključiti gramofon, likalnik, televizijski sprejemnik; aparat se vključi s pritiskom na gumb, s stikalom; grelec se vključi avtomatsko / vključiti električni tok ♦ elektr. vzpostaviti električno zvezo, napajanje (za daljši čas) z vtaknitvijo vtiča v vtičnico 2. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: v podjetje so vključili več novih obratov; v to občino so vključili še nekaj okoliških vasi / nove borce so vključili v drugo četo // narediti, da kaj dobi svoje mesto v kaki celoti: vključiti pomivalni stroj med kuhinjske elemente / vključiti slovensko književnost v evropsko / vključiti rezultate analiz v raziskavo / vključiti v ceno prevoz všteti; vključiti v program nekaj pevskih točk vstaviti 3. narediti, da postane kdo član kake organizacije, skupnosti: vključiti koga v športno društvo / vključiti otroke v vzgojno-varstvene ustanove / poskušali so ga vključiti v svojo družbo 4. narediti, da kdo začne sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti v preiskavo različne strokovnjake; vključiti v razpravo nove priče / vključiti koga v igro, pogovor vkljúčiti se 1. postati član kake organizacije, skupnosti: vključiti se v družbo okoliških otrok / vključiti se v stranko včlaniti se 2. postati dejavno, čustveno povezan s kako skupnostjo: ni se mogel vključiti v novo sosesko 3. začeti sodelovati pri kaki dejavnosti: vključiti se v akcijo; vključiti se v napredno gibanje, v sodobne politične tokove / vključiti se v delo / vključiti se v zabavo / vključiti se v pogovor vključívši star.: pospešiti delo, vključivši nove sodelavce vkljúčen -a -o: pustiti likalnik vključen; rešilni avtomobil z vključeno sireno ♪
  3.      vklopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vklopiti: vklopitev hladilnika; gumb, stikalo za vklopitev / vklopitev dodatnih motorjev ♪
  4.      vklopíti  in vklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. vzpostaviti (s stikalom) električni tok in s tem omogočiti delovanje česa: vklopiti električno peč, računalnik; vklopiti s pritiskom na gumb, stikalo, tipko / vklopiti električni tok 2. s premikom mehanizma povzročiti delovanje kake priprave, stroja: vklopiti stikalo, zavoro; vklopiti žago / vklopiti avtomatsko krmarjenje ◊ elektr. vzpostaviti za krajši čas električno zvezo s stikalom; strojn. vklopiti sklopko vklopíti se in vklópiti se pog. vključiti se, vživeti se: vklopiti se v družbo vklópljen -a -o: vklopljen stroj; pustiti likalnik vklopljen ♪
  5.      vknjížba  -e ž (ȋ) 1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe 2. jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo; vknjižba lastninske pravice novega lastnika ♪
  6.      vknjížiti  -im dov. (í ȋ) 1. fin. zapisati poslovni dogodek v konto: vknjižiti izdajo blaga, naročilo / vknjižiti pošiljko / sproti vknjižiti vse izdatke 2. jur. dokončno vpisati spremembe v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižiti dolg na posestvo; vknjižiti spremembo lastnika ♪
  7.      vkomponírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomponíran -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran ♪
  8.      vkòp  vkópa m (ȍ ọ́) glagolnik od vkopati: pred vkopom drogov so teren dobro utrdili / čas, določen za vkop čete; ukaz za vkop ◊ grad. široko korito, izkopano v teren, navadno zaradi graditve prometne poti ♪
  9.      vkopáti  vkópljem tudi -ám dov., vkôplji vkopljíte tudi vkôpaj vkopájte; vkôpal (á ọ́, ȃ) dati, položiti kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasuti: vkopati cevi, električne vode // dati, položiti spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasuti, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopati mejnike; vkopati drog dva metra globoko / sadike za nekaj časa vkopljemo ● ekspr. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube naredile; ekspr. vkopala je svoj obraz v dlani skrila vkopáti se 1. zaradi padca, teže prodreti v tla in se delno zakriti: sidro se je z enim krakom vkopalo v dno 2. voj. narediti, skopati strelske jarke in se namestiti vanje: vojaki so se vkopali; vkopati se do pasu / vkopati se v jarke, okope ◊ alp. narediti si zavetišče v snegu vkopán -a -o: močen veter je izruval vkopane drogove; vojaki, vkopani do pasu; obstati kakor vkopan negibno, togo ♪
  10.      vkopávanje  -a s (á) glagolnik od vkopavati: vkopavanje mejnikov / določiti kraj za vkopavanje čete ♪
  11.      vkorákanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪
  12.      vkováti  vkújem dov. (á ú) 1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla // s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec // ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje 2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil vkován -a -o: vkovani ujetniki; biti vkovan v okove, verige ♪
  13.      vkràj  in v kràj prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti, uničiti; vkraj vreči zavreči, odvreči / vkraj, nepridiprav izgini, spoti ● star. zvezde gredo vkraj ugašajo; star. iti vkraj spat ♪
  14.      vkŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od vkrcati: določiti kraj in čas vkrcanja; vkrcanje potnikov; dovoljenje za vkrcanje / vkrcanje prtljage ♪
  15.      vkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga s kopnega na ladjo: vkrcati potnike / vkrcati izletnike na ladjo; vkrcati brodolomce v rešilne čolne // publ. naložiti, natovoriti (na ladjo): vkrcati blago, tovor; topove so že vkrcali vkŕcati se stopiti, oditi s kopnega na ladjo: ko so se potniki vkrcali, je ladja odplula; vkrcati se v Kopru / skrivaj se vkrcati na ladjo / vkrcati se za Ameriko // stopiti, oditi v letalo: stevardesa počaka, da se potniki vkrcajo ● šalj. izletniki so se vkrcali na vlak so vstopili v vlak; šalj. vkrcala sta se v podstrešno sobico vselila vkŕcan -a -o: teža vkrcanega tovora; brodolomci so že vkrcani ♪
  16.      vkrcávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkrcavati: vkrcavanje potnikov / vkrcavanje tovora ♪
  17.      vkrceválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. delavec, ki skrbi za nalaganje, natovarjanje blaga, tovora na ladjo: dogovor med ladjarji in vkrcevalci ♪
  18.      vkrcevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vkrcevati: vkrcevanje potnikov ♪
  19.      vkuhávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkuhavati: vkuhavanje hrušk, sadja / kozarci za vkuhavanje ♪
  20.      vkùp  prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno ● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  21.      vláčen  -čna -o prid. (ā) star. vlečljiv: vlačna sredica slabo pečenega kruha / vlačno blago raztegljivo / vlačen les prožen, žilav ● zastar. vlačna žival vlečna žival ♪
  22.      vláčenje  -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami ♪
  23.      vlačílec  -lca [lc in u̯c; tretji pomen u̯c] m (ȋ) 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca ♦ voj. vlačilec topa 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku ♪
  24.      vlačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv ◊ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib. vlačilna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu ♪
  25.      vlačíti  in vláčiti -im nedov. (ȋ á) 1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče 2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode 3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal 4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi 5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi 6. nar. branati: orati in vlačiti ● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati vlačíti se in vláčiti se 1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh 2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca 3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil 4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini 5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači 6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami ♪

   28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA