Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (27.092-27.116)



  1.      udárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost udarnega: udarnost zračnega vala / udarnost armade, čet / stopnjevati udarnost dialoga v drami; njegovi članki se odlikujejo po udarnosti
  2.      udejánjiti  -im dov.) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote
  3.      udejstvítev  -tve ž () glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka
  4.      udejstvoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon
  5.      udejstvovánje  -a s () glagolnik od udejstvovati se: gospodarsko, politično, umetniško udejstvovanje; izvenšolsko udejstvovanje mladine / želja po udejstvovanju na literarnem področju
  6.      udejstvováti se  -újem se nedov.) biti dejaven na določenem področju: kulturno, politično, znanstveno se udejstvovati / dolgo se že udejstvuje v društvu; uspešno se udejstvovati na literarnem področju / udejstvovati se v javnem življenju politično, družbeno delovati; udejstvovati se kot športnik biti športnik udejstvováti star. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: udejstvovati gospodarski načrt / udejstvovati čustva, strasti udejstvujóč se -a -e: v športu udejstvujoči se ljudje
  7.      udélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno; testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi // z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami ● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesarili udélati se 1. z delom se utrditi: roke so se jim udelale 2. po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost: gnoj, zemlja se mora udelati udélan -a -o: saditi v udelano prst; roke ima zelo udelane; dobro udelano testo
  8.      udelávanje  -a s () glagolnik od udelavati: udelavanje kož
  9.      udelávati  -am nedov. () 1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo 2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel 3. star. kričati, razgrajati, divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži
  10.      udeléžba  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da se kdo česa udeleži: od njegove udeležbe je marsikaj odvisno; odpovedati svojo udeležbo; udeležba seje / udeležba na volitvah // to dejstvo glede na udeležence: udeležba na tekmovanju je zadovoljiva; mednarodna udeležba na kongresu; množična, velika udeležba 2. dejstvo, da ima kdo delež pri čem: pravica do udeležbe pri delitvi dohodka
  11.      udeléženec  tudi udeležênec -nca m (ẹ̑; é) kdor se česa udeleži: vsi udeleženci se tega še spominjajo; določiti, izbrati udeležence; udeleženci igre, natečaja, pogovora, sestanka; navodila za udeležence ♦ avt. udeleženec v prometu pešec, voznik
  12.      udeležênost  in udeléženost -i ž (é; ẹ̑) dejstvo, da je kdo kje, pri čem udeležen: dokazati komu udeleženost pri kaznivem dejanju; udeleženost v pogovoru, ustvarjanju / udeleženost pri družbenem dogajanju
  13.      udeleževánje  -a s () glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno
  14.      udeleževáti se  -újem se nedov.) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja
  15.      udeležíti se  -ím se dov., tudi udeléži se; udeléžil se ( í) biti eden od osebkov kake dejavnosti: pogreba se je udeležilo veliko ljudi; udeležiti se bitke, seje, tekmovanja / volitev se ni mogel udeležiti udeležíti knjiž. pritegniti, zaplesti: udeležiti še druge pri pogovoru udeležèn -êna -o in udeléžen -a -o 1. deležnik od udeležiti se: biti udeležen pri družbenem dogajanju; pri vlomu je bil udeležen tudi on; neposredno udeležen 2. ki ima delež pri čem: biti z določenim zneskom udeležen pri glavnici podjetja
  16.      udelováti  -újem nedov.) udelavati: udelovati usnje za podplate / star. že navsezgodaj udeluje kriči, razgraja, divja / star. nikar preveč ne udeluj za možem silovito žaluj, toži
  17.      udíniti se  -im se dov. ( ) slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udiniti se tujcem
  18.      udínjanje  -a s (í) glagolnik od udinjati se: udinjanje pri bogatih kmetih / udinjanje režimu
  19.      udínjati se  -am se nedov. in dov. (í) 1. hoditi na dnino: udinjati se pri kmetih za hrano / udinjati se pri pospravljanju žita 2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja 3. slabš., z dajalnikom pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udinjati se okupatorju / udinjati se politiki udínjati nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle // dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje
  20.      udíranje  -a s () glagolnik od udirati se: udiranje snega / udiranje strehe, stropa
  21.      udníniti se  -im se dov.) knjiž. udinjati se: udniniti se pri kmetu za hrano / udniniti se policiji / kmečki gospodarji so udninili pastirja
  22.      udóben  -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄) ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče // ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna // ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje udóbno prisl.: udobno ležati, spati; udobno krojena obleka
  23.      udóbje  -a s (ọ̑) 1. kar pri uporabi daje občutek ugodja: odpovedati se udobju; imeti, nuditi, uživati udobje / ekspr., v povedni rabi imeti kopalnico je pravo udobje 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju: v tej hiši je udobje; to udobje ne bo dolgo trajalo; občutek udobja / skrbeti za osebno udobje koga / živeti v udobju 3. udobnost: udobje meščanske hiše mu je bilo tuje / iz udobja se odreka višjim vrednotam lagodnosti 4. predmeti, ki dajejo občutek ugodja: njegovo stanovanje je brez udobja; naslanjači, blazine in drugo udobje
  24.      udóbnež  -a m (ọ̑) ekspr. lagoden, len človek: takih udobnežev je kar precej
  25.      udóbnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost // nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga

   26.967 26.992 27.017 27.042 27.067 27.092 27.117 27.142 27.167 27.192  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA