Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (26-50)

26.      gobezdánje  -a s (ȃ) glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje ♪
27.      gobezdáški  -a -o prid. (á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: bil je zelo gobezdaški ♪
28.      gobezdáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti ♪
29.      gobezdàv  -áva -o prid. (ȁ á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav ♪
30.      gobezdávec  -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
31.      gobezdávost  -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪
32.      gobezdúlja  -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja ♪
33.      góbica  -e ž (ọ́) manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje ◊ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ♪
34.      gobíšče  -a s (í) redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe: v gozdu je naletel na gobišče ♪
35.      góbji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobe: gobji strup / gobje jedi ♪
36.      góbov  -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota ♪
37.      goboznánstvo  -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
38.      go-cart  gl. gokart ♪
39.      gód  -ú in -a m, mn. godóvi (ọ̑) 1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju: danes je njegov god; praznuje god in rojstni dan; dati, dobiti kaj za god; prejeti voščilo za god / imeti god / star. na god svetega Petra na praznik // redko godovanje: povabljen je bil na god 2. zastar. obletnica: praznovali so mirovni god ♪
40.      godálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev ♪
41.      godálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo ♦ muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala ♪
42.      godálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo ♪
43.      gódba  -e ž (ọ̑) 1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba // star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja ● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ♪
44.      gódben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na godbo: godbeni in pevski spored / star. gradnja godbenega doma glasbenega doma ♪
45.      gódbenica  -e ž (ọ̑) star. glasbenica, instrumentalistka: na sliki so godbenice s svojim kapelnikom ♪
46.      gódbenik  -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov ♪
47.      gódbeniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti ♪
48.      gódčev  -a -o (ọ́) pridevnik od godec: godčeva igra ♪
49.      gódčevski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na godce: godčevske, vojaške pesmi / bil je godčevske narave ♪
50.      gódčevstvo  -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226