Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (25.817-25.841)



  1.      špíriten  -tna -o prid. () nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špiritkem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu
  2.      špíritov  -a -o prid. () špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik
  3.      špíritovka  -e ž () knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo
  4.      špísar  -ja m () zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri
  5.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarjišport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport
  6.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmiigr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno
  7.      špórtnik  -a m (ọ̑) kdor goji šport: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki
  8.      šprícanje  -a s () glagolnik od špricati: uživati v skakanju po vodi in špricanju / špricanje proti škodljivcem / mati je pisala opravičila za sinovo špricanje
  9.      šprícati  -am nedov. () 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical telovadbo, vaje
  10.      špríkla  -e ž () nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile
  11.      šprínger  neskl. pril. () lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele
  12.      šránga  -e ž () etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi potistar. šranga pred mostom mitnica
  13.      šránganje  -a s () glagolnik od šrangati: postavili so mlaje in vse, kar je potrebno za šranganje
  14.      šrángar  -ja m () etn. kdor postavlja šrango: šrangarji so dobili precej denarja
  15.      šríbar  -ja m () star. pisar: njegov oče je bil šribar; grajski šribar
  16.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju
  17.      štáb  -a m () 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov
  18.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati
  19.      štacúnar  tudi štacunár -ja m (; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar
  20.      štacúnarka  tudi štacunárka -e ž (; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi
  21.      štacúnarski  tudi štacunárski -a -o prid. (; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost
  22.      štacúnarstvo  tudi štacunárstvo -a s (; ) star. trgovanje, prodajanje: opustil je štacunarstvo
  23.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica
  24.      štacúnski  -a -o prid. () star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec
  25.      štafážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na štafažo: štafažna pokrajina / imel je le štafažno vlogo

   25.692 25.717 25.742 25.767 25.792 25.817 25.842 25.867 25.892 25.917  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA