Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (25.626-25.650) 
- šešljáti -ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati ♪
- šešljàv -áva -o [šǝš in šeš] prid. (ȁ á) ki šešlja: šešljavi starci / šešljava govorica ♪
- šíba -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s
šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
- šíbanje -a s (ȋ) glagolnik od šibati1: šibanje kot kazen / šibanje podkupovanja v časopisih ♪
- šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent /
izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do
vasi je šibko uro hodá slabo ◊ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke ♪
- šíbka -e ž (ȋ) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke ♪
- šíbkost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina 2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu ♪
- šíbovje tudi šibóvje -a s (í; ọ̑) več šib, šibe: povezati šibovje v butaro // grmovje s šibami: v gozdu raste samo šibovje ♪
- šíbra -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, kos ◊ lov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice ♪
- šífra -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
- šifríranje -a s (ȋ) glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil; na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje ♪
- šifrírati -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram; šifrirati povelje / šifrirati podatke šifríran -a -o: šifriran dopis, odgovor; sporočilo je šifrirano; prisl.: šifrirano sporočati ♪
- šikaníranje -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
- šíkara -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
- šíkati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
- šíkoven -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
- šílar -ja m (ȋ) 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji ♪
- šílast -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
- šíling -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta ♪
- šíljenje -a s (ȋ) glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov ♪
- šílo -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
- šímbas -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
- šími -ja m (ȋ) fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi; figure šimija // skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; neskl. pril.: naučiti se šimi figur ♪
- šími prid. neskl. (ȋ) zastar. eleganten, moderen: šimi kravata / njegova žena je zmeraj šimi / šimi čevlji elegantni zelo ozki čevlji ♪
- šípek -pka m (ȋ) trnat grm z belimi ali rožnatimi cveti ali njegove živo rdeče jagode: šipek cvete / nabirati šipek; čaj iz šipka ♪
25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676 25.701 25.726 
