Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (24.967-24.991)


  1.      stepálnik  -a m (ȃ) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: kupiti stepalnik; stepalnik in mešalnik / električni stepalnik; stepalnik za sneg; prim. iztepalnik ♪
  2.      stepálo  -a s (á) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: stepalo in žvrklja / stepalo za sneg ♪
  3.      stépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od stepati: stepanje beljakov, smetane / priprava za stepanje snega; prim. iztepanje ♪
  4.      steptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: steptati sneg, zemljo // s teptanjem narediti, urediti: steptati pot; steptati smučišče 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: steptati travo / steptati črva / ekspr. v jezi ga je hotel steptati ∙ ekspr. steptati koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga steptán -a -o: steptan sneg; hiša iz steptane ilovice; steptano smučišče ♪
  5.      stereofoníja  -e ž (ȋ) elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje: uporaba stereofonije ♪
  6.      stereotíp  -a m (ȋ) knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek ♪
  7.      stereotípen  -pna -o prid. (ȋ) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov ♪
  8.      stereotipíja  -e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje ♪
  9.      stereotipizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od stereotipizirati: stereotipiziranje navad; motilo ga je igralčevo stereotipiziranje vlog ♪
  10.      stereotípnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stereotipnega: stereotipnost izražanja, pisanja; njegovo ocenjevanje je bilo brez stereotipnosti ♪
  11.      sterílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov ♪
  12.      sterilizácija  -e ž (á) glagolnik od sterilizirati: sterilizacija oblačil, gumijastih rokavic / sterilizacija živil; naprava za sterilizacijo vode / omejevati naraščanje prebivalstva s sterilizacijo; prisilna sterilizacija ♪
  13.      sterilizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sterilizirati: steriliziranje kirurških instrumentov / steriliziranje mleka, sokov / lonec za steriliziranje / steriliziranje mačk; steriliziranje iz zdravstvenih razlogov ♪
  14.      sterilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. s segrevanjem nad 100° C, prekuhavanjem uničevati kužne klice: sterilizirati kirurške instrumente; sterilizirati obleko, obveze 2. agr. s segrevanjem nad 100° C uničevati bakterije, klice v živilu: sterilizirati mleko; sterilizirati zelenjavo za konzerviranje; sterilizirati pri 100° C; sterilizirati in pasterizirati 3. med., vet. delati koga neplodnega, jalovega, jaloviti: sterilizirati samce; sterilizirati iz zdravstvenih razlogov; pren. prevelika mehanizacija življenja sterilizira človekovo ustvarjalnost sterilizíran -a -o: sterilizirana gaza; sterilizirano mleko ♪
  15.      steról  -a m (ọ̑) kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih: ergosterol in drugi steroli ♪
  16.      stezà  -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
  17.      stezoslédec  -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd ♪
  18.      stežáj  -a m (ȃ) star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj ♪
  19.      stéžka  in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje ♪
  20.      stéžkoma  in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje ♪
  21.      stigmatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪
  22.      stíha  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
  23.      stihíja  -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
  24.      stihíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale ♪
  25.      stihomitíja  -e ž (ȋ) lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah ♪

   24.842 24.867 24.892 24.917 24.942 24.967 24.992 25.017 25.042 25.067  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA