Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (24.342-24.366)



  1.      sòučinkováti  -újem nedov. (-) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo
  2.      sòuporába  -e ž (-) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice
  3.      sòuporábljati  -am nedov. (-á) skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore
  4.      sòuprávljanje  -a s (-á) glagolnik od soupravljati: priznati delavcem pravico do soupravljanja v gospodarstvu
  5.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  6.      sòustvárjanje  -a s (-á) glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda
  7.      sòustvárjati  -am nedov. (-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike
  8.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji merizool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
  9.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani
  10.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign
  11.      sovír  -ja m (í) sovji samec: v gozdu je skovikal sovir
  12.      sovísnost  -i ž (í) knjiž. medsebojna odvisnost: zapletena sovisnost pojavov, procesov / gospodarska sovisnost afriških držav / sovisnost med dogodki povezava, povezanost // notranja skladnost, urejenost: sovisnost sistema
  13.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  14.      sovjetizácija  -e ž (á) glagolnik od sovjetizirati: sovjetizacija vzhodnoevropskih držav
  15.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo
  16.      sôvji  -a -e prid. () nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči
  17.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
  18.      sóvkanje  -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
  19.      sóvkati  -am nedov. (ọ̑) lov. oponašati sovo, navadno pri lovu na ptice: sovkati in čovinkati ∙ star. kaj neprestano sovkaš malodušno, črnogledo govoriš
  20.      sòvládanje  -a s (-ā) glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank
  21.      sòvládati  -am nedov. (-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega
  22.      sovládje  -a s () skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
  23.      sovpàd  -áda m ( á) glagolnik od sovpasti: slučajen sovpad neugodnih okoliščin / časovni sovpad dveh literarnih tokov
  24.      sovpádanje  -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe
  25.      sovpádati  -am nedov.) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajopubl. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enakegeom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne

   24.217 24.242 24.267 24.292 24.317 24.342 24.367 24.392 24.417 24.442  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA