Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (24.051-24.075)


  1.      smôlast  -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kje ♦ petr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom ♪
  2.      smolína  -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino ♪
  3.      smoljênje  -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov ♪
  4.      smôlnat  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj smôlnato prisl.: smolnato črna brada ♪
  5.      smolovína  -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori ♪
  6.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja ♪
  7.      smótrn  -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad ♪
  8.      smótrnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost ♪
  9.      smrčánje  -a s (ȃ) glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož ♪
  10.      smŕček  -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
  11.      smrdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče ♪
  12.      smrdljívka  -e ž (ȋ) 1. ekspr. ženska, ki smrdi: presesti se proč od smrdljivke 2. slabš. neprijetna, zoprna, slaba ženska: te smrdljivke ne želim več videti 3. star. petrolejka: v gostilni so prižgali smrdljivke ◊ bot. lističasta goba z votlim betom in rjavkastim klobukom, Russula foetens; gozdna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cveti v koških in neprijetno dišečim mlečkom, Aposeris foetida ♪
  13.      smréčevje  -a s (ẹ̑) redko smrekov gozd: iz smrečevja se je oglasila šoja; gosto, nizko smrečevje / smrečevje na pobočju se suši smrekovo drevje; pokriti gredo s smrečevjem s smrekovimi vejami ♪
  14.      smréčica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami ◊ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris ♪
  15.      smrečína  in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami ♪
  16.      smréčje  -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja ♪
  17.      smréčnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd ∙ redko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej ♪
  18.      smréka  -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca ♪
  19.      smrékica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami ♪
  20.      smrékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha ♪
  21.      smrékovec  -vca m (ẹ́) 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec ♪
  22.      smrékovje  -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno; gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem ♪
  23.      smŕkanje  -a s (r̄) glagolnik od smrkati: smrkanje otrok ♪
  24.      smŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati // ekspr. jokati: smrkala je od žalosti ♪
  25.      smŕkavec  -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪

   23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA