Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (23.501-23.525)


  1.      simbolizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od simbolizirati: simboliziranje dela / simboliziranje misli ♪
  2.      símentalski  -a -o prid. (ȋ) vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami ♪
  3.      simetríja  -e ž (ȋ) lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti // dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetrično ◊ biol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije ♪
  4.      simfóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  5.      simfoníja  -e ž (ȋ) 1. orkestralna skladba, navadno v štirih stavkih: napisati, poslušati simfonijo / Beethovnova Deveta simfonija 2. knjiž., s prilastkom skladen skupek raznovrstnih zvokov, tonov, barv: barvna simfonija gozdov; simfonija barv / simfonija gibov ubranost, skladnost ♪
  6.      simoníja  -e ž (ȋ) zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami: nastopati proti simoniji ♪
  7.      simpátičen  -čna -o prid., simpátičnejši (á) 1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada 2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje ● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij simpátično prisl.: simpatično se vesti ♪
  8.      simpatíja  -e ž (ȋ) 1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; gojiti, kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja // ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant 2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo ♪
  9.      simpatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od simpatizirati: simpatiziranje s partizani ♪
  10.      símpleks  -a m (ȋ) ptt telegrafiranje, ki omogoča prenos sporočil v obe smeri, toda ne istočasno: telegrafirati v simpleksu ◊ lingv. nezložena beseda ♪
  11.      simplificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (pretirano) poenostaviti: na ta način avtor simplificira zgodovinske dogodke; simplificirati problem simplificíran -a -o: ob volitvah so stranke uporabljale simplificirana gesla ♪
  12.      simpózij  -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ◊ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev ♪
  13.      simptóm  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi 2. knjiž. znak, znamenje: to so simptomi nemoči, starosti / ta dogodek je simptom novega časa ♪
  14.      simptomátika  -e ž (á) knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti ♪
  15.      simulácija  -e ž (á) glagolnik od simulirati: simulacija bolezni, umora / simulacija zračnega napada ♪
  16.      simulátor  -ja m (ȃ) teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje ♪
  17.      simulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od simulirati: simuliranje bolezni; pogosti primeri simuliranja / simuliranje razmer, ki obstajajo na zemlji ♪
  18.      simulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco // delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo 2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet ◊ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo simulirajóč -a -e: zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje simulíran -a -o: simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen ♦ jur. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba ♪
  19.      simultán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku ♦ gled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah ♪
  20.      simultánski  -a -o prid. (ȃ) redko simultan: simultansko prevajanje ◊ jur. simultanska hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna hipoteka; ptt simultanski sistem sistem, ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu ♪
  21.      síndik  -a m (ȋ) jur., nekdaj pravni zastopnik: postati sindik društva, združenja ♦ zgod. občinski mestni uradnik v času beneške republike; vodja občinskega urada manjše občine v Ilirskih provincah ♪
  22.      sindikalístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od sindikalist: na zborovanju sta govorili znani sindikalistki ♪
  23.      sindikát  -a m (ȃ) 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev ♪
  24.      sindróm  -a m (ọ̑) med. skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / depresivni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini ♪
  25.      síne  -ta m (ȋ) ekspr. 1. sin: sine že bere in piše; njegov sine je zelo pogumen 2. mlajši moški v odnosu do starejše osebe: rad ga je imel in pravil mu je sine / kot nagovor sine, oglasi se pri nas; prim. sin ♪

   23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA