Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (23.401-23.425)


  1.      sežéti  -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
  2.      sežétost  -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti ♪
  3.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  4.      sežíg  -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪
  5.      sežíganje  -a [sǝž in sež] s (ȋ) glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev ♪
  6.      sežígati  -am [sǝž in sež] nedov. (ȋ ȋ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo ∙ sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi // z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo ♪
  7.      sežígen  -gna -o [sǝž in sež] prid. (ȋ) nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva ♪
  8.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ) ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala ♪
  9.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  10.      sfêren  -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
  11.      sfêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
  12.      sfínga  -e ž (ȋ) mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami // v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo ♪
  13.      sformírati  -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
  14.      sformulírati  -am dov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: sformulirati odgovor; jasno sformulirati predlog // izoblikovati, določiti: sformulirati program ♪
  15.      sfrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala // frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla ♪
  16.      sfrfráti  -ám dov. (á ȃ) redko sfrfotati: race so sfrfrale z ribnika ● ekspr. besede je kar sfrfrala hitro, površno izgovorila ♪
  17.      sfŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
  18.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
  19.      sfumáto  -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika ♪
  20.      shájanje  -a s (ȃ) glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje ♪
  21.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  22.      shájati se  -am se nedov. (ȃ) večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu ♪
  23.      shakespearoslóvec  -vca [šekspir-] m (ọ̑) shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev ♪
  24.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
  25.      shemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost shematičnega: shematičnost skice / ekspr. shematičnost in nedodelanost predloga / ekspr. za njegovo ustvarjanje je značilna shematičnost ♪

   23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA