Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (23.342-23.366)
- sesédanje -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi ♪
- sesédati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj ♪
- sesédek -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek ♪
- sesédenje -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps ♪
- sesedlína -e [sǝs in ses] ž (í) star. usedlina, gošča: sesedlino je zlila v vedro / sesedlina preteklosti ♪
- sesésti se -sédem se [sǝs in ses] dov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel // med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj:
udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti seséden -a -o: seseden grob; sesedena kri ♪
- sesíp -a [sǝs in ses] m (ȋ) glagolnik od sesuti se ali sesipati se: sesip zemlje / po potresu so ostali sesipi in udori ♪
- sesípanje -a [sǝs in ses] s (ȋ) glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje ♪
- sesírek -rka [sǝs in ses] m (ȋ) 1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka 2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi ♪
- sesljánje -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo ♪
- sesljáti -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š: otrok seslja; pogrkaval je in sesljal 2. ekspr. sesati: otrok seslja palec / moški v kotu je molčal in sesljal pipo sesljáje: sesljaje govoriti; poslušala ga je, sesljaje bonbon sesljajóč -a -e: sesljajoča govorica ♪
- sesljávec -vca [sǝs in ses] m (ȃ) kdor seslja: govorne vaje za sesljavce ♪
- sestájanje -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora ♪
- sestájati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ā) večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih // imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi ♪
- sestánek -nka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrov ♦ šol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom ♪
- sestánkar -ja [sǝs in ses] m (ȃ) nav. slabš. kdor se (pogosto) udeležuje sestankov: postal je pravi sestankar ♪
- sestankáriti -im [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) nav. slabš. (pogosto) imeti sestanek, sestanke: preveč so sestankarili ♪
- sestánkarstvo -a [sǝs in ses] s (ȃ) nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva ♪
- sestàv -áva [sǝs in ses] m (ȁ á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih,
soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov ◊ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija ♪
- sestáva -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za
tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto ♪
- sestavína -e [sǝs in ses] ž (í) 1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij // kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine 2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin ♪
- sestavítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade ♪
- sestáviti -im [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar ♦ jur. sestaviti obtožnico 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester sestávljen -a -o 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov;
komisija še ni sestavljena 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena ◊ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z
najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
- sestávljanje -a [sǝs in ses] s (á) 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja 2. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov ◊ fiz. sestavljanje hitrosti, sil ♪
- sestávljati -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem,
drugimi valovanji: valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
23.217 23.242 23.267 23.292 23.317 23.342 23.367 23.392 23.417 23.442