Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (23.017-23.041)



  1.      sámoizpóveden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na samoizpoved: samoizpoveden značaj pesmi / samoizpovedni spis; njegovo pripovedništvo je v glavnem samoizpovedno
  2.      sámokrítičnost  -i ž (-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti
  3.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  4.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
  5.      samoljúbje  -a s () pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano
  6.      samoljúbnost  -i ž (ú) lastnost samoljubnega človeka: njena samoljubnost ga je odbijala / hvala je njegovi samoljubnosti ugajala
  7.      sámomúčenje  -a s (-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
  8.      sámomučílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje
  9.      sámomučíteljski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo
  10.      sámonapajálnik  -a m (-) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki
  11.      samoníklost  -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih
  12.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek
  13.      sámooboževánje  -a s (-) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje
  14.      sámoobrámba  -e ž (-) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi
  15.      sámoobrámben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
  16.      sámoobsêbiumévnost  -i ž (-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti
  17.      sámoobsôdba  -e ž (-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba
  18.      sámoobvladovánje  -a s (-) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved
  19.      sámoočiščevánje  -a s (-) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja
  20.      sámoodločítev  -tve ž (-) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: kolonialisti so hoteli onemogočiti samoodločitev ljudstva; pravica narodov do samoodločitve
  21.      sámoodpóved  -i ž (-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje
  22.      sámoodpovedovánje  -a s (-) odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje
  23.      sámoodrékanje  -a s (-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja
  24.      sámoohrána  -e ž (-) zastar. samoohranitev: nagon samoohrane, po samoohrani / narodna samoohrana
  25.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve

   22.892 22.917 22.942 22.967 22.992 23.017 23.042 23.067 23.092 23.117  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA