Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (21.617-21.641)


  1.      razblínjanje  -a s (í) glagolnik od razblinjati: razblinjanje megle / razblinjanje upov ♪
  2.      razblínjati  -am nedov. (í) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare 2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo razblínjati se 1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala 2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja razblinjajóč -a -e: razblinjajoče se meglice ♪
  3.      razblínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razbliniti: razblinjenje predsodkov, utvar / razblinjenje dima, megle ♪
  4.      razblínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi ♪
  5.      razbohôtenje  in razbohotênje -a s (ō; é) glagolnik od razbohotiti se: razbohotenje osata / preprečiti razbohotenje negativnih idej ♪
  6.      razbójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe ♪
  7.      razbojnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah ♪
  8.      razbójniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razbojnike: razbojniško skrivališče, zbirališče / razbojniški napad / razbojniška tolpa / razbojniški fantje ∙ ekspr. bal se je njegovega razbojniškega pogleda hudobnega ♪
  9.      razboléti  -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel razboléti se nav. 3. os. postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno ♪
  10.      razbolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva ♪
  11.      razbòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocena ● zastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor ♪
  12.      razbóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana ♪
  13.      razbôsti  -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó) narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo razbodèn -êna -o: razboden suknjič ♪
  14.      razbráti  -bêrem dov., stil. razberó; razbrál (á é) 1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: na spomeniku je razbral le še ime; list je popackan, zato se nekaterih besed ne da razbrati; s težavo je razbral napis / razbrati skrivnostne znake ∙ knjiž. razbrati med vrsticami uganiti prikrito misel // razumeti ustaljene, dogovorjene znake; prebrati: razbrati šifrirano besedilo 2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotoviti, spoznati kaj: razbrati simbolični pomen slike / bilo je temno, da nisem razbral, koliko jih je bilo razločil // ugotoviti, spoznati sploh: razbrati pomen besede iz sobesedila; iz zadnjega pisma je razbrala, da je v tujini nesrečen; iz statistike razberemo, da se poraba povečuje / iz njenega vedenja je razbral, da je zaskrbljena; na njegovem obrazu je skušala razbrati, kaj misli razbráti se zastar. spoznati se, znajti se: v mojih zapiskih se ne bo nihče razbral razbrán -a -o: ta pisava je že razbrana ∙ knjiž. kritično razbrane pesmi izbrane ♪
  15.      razbrbráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: nič ne zamolči, vse razbrbra razbrbráti se razgovoriti se: ob kavi sta se razbrbrala ♪
  16.      razbremenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razbremeniti: razbremenitev vozila / razbremenitev motorja / z oporo doseči razbremenitev poškodovane roke / prizadevanja za razbremenitev zaposlene žene ♪
  17.      razbremeníti  -ím dov., razbreménil (ȋ í) 1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil 2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela ● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa ◊ jur. razbremeniti posestvo hipotek razbremenjèn -êna -o: ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena ♪
  18.      razbremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest 2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi ♪
  19.      razbŕzdati  -am dov. (r̄) 1. sneti, odstraniti brzdo: razbrzdati konja 2. knjiž. sprostiti: igra jih je razbrzdala / razbrzdati domišljijo ● knjiž. v teh razmerah se je človeški egoizem zelo razbrzdal povečal, razmahnil razbŕzdan -a -o: razbrzdan konj; razbrzdani otroci; razbrzdane misli ♪
  20.      razbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel // povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo razbúriti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil razbúrjen -a -o: razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi ♪
  21.      razbúrjanje  -a s (ú) glagolnik od razburjati: njegovo ravnanje je povzročalo razburjanje ♪
  22.      razbúrjati  -am nedov. (ú) povzročati stanje velike vznemirjenosti: nove ideje ljudi razburjajo; ta misel ga razburja / ekspr. ženske mu razburjajo kri / skrivnost je razburjala našo radovednost razvnemala // povzročati nezadovoljstvo, ogorčenost: krivica ga razburja; s svojim ravnanjem je razburjala starše razbúrjati se čutiti, izražati veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburjati; ne razburjajte se zaradi nepomembnih stvari; ekspr. razburja se za vsako malenkost; ne razburjaj se po nepotrebnem; rad se razburja // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: razburjati se zaradi slabe kvalitete, nepoštenosti / spet se je vse podražilo, se je razburjala žena razburjajóč -a -e: razburjajoči se ljudje ♪
  23.      razbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo // ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo razbúrkan -a -o deležnik od razburkati: razburkano morje // ekspr. nemiren, buren: razburkani časi / razburkano življenje ♪
  24.      razburljív  -a -o prid., razburljívejši (ȋ í) 1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave 2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba // ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic razburljívo prisl.: razburljivo živeti ♪
  25.      razburljívec  -vca m (ȋ) ekspr. razburljiv človek: s takim razburljivcem se je težko pogovarjati ♪

   21.492 21.517 21.542 21.567 21.592 21.617 21.642 21.667 21.692 21.717  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA