Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (21.376-21.400)


  1.      púnkt  -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
  2.      punktácija  -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
  3.      punktáš  -a m (á) žarg., zgod. pristaš punktacij: preganjati punktaše ♪
  4.      punktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa ♪
  5.      pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
  6.      púntanje  -a s (ú) glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje ♪
  7.      púra  -e ž (ū) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure // samica te živali: jajca pure; puran in pura ♪
  8.      purán  -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom ♪
  9.      puritánec  -nca m (ȃ) 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec ♪
  10.      puritanízem  -zma m (ȋ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem ♪
  11.      puritánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja ♪
  12.      puritánstvo  -a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci ♪
  13.      purízem  -zma m (ȋ) lingv. pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: zagovarjati, zavračati purizem / jezikovni purizem ♪
  14.      púrmanov  -a -o prid. (ȗ) pog. puranov: purmanov podbradek ● nar. purmanov čampelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
  15.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
  16.      pústež  -a m (ȗ) ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež ♪
  17.      pustínja  -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo ♪
  18.      pustíti  -ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega 2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran 3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje 4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik 5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu 6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega 7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala // s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj 9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje 10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti ● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered pustívši zastar.: odhitela je, pustivši otroka samega puščèn -êna -o: na vrtu puščeno orodje ♪
  19.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele ♪
  20.      pustóšnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom ♪
  21.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
  22.      pustótnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step ♪
  23.      pustovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem ♪
  24.      puščálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri ♪
  25.      púščanje  -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi ♪

   21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA