Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (21.367-21.391)
- pulzácija -e ž (á) 1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva 2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe ♦ elektr. pulzacija električnega toka ♪
- pulzíranje -a s (ȋ) glagolnik od pulzirati: pulziranje žile / pulziranje električnega toka ♪
- pulzírati -am nedov. (ȋ) 1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje 2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira ♦ elektr. električni tok pulzira pulzirajóč -a -e: pulzirajoča arterija ♦ astr. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči ♪
- púmpež -a m (ȗ) ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež ♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
- púnca 1 -e ž (ȗ) ekspr. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco ♪
- puncírati -am dov. in nedov. (ȋ) star. žigosati (s čistinskim žigom): puncirati izdelke iz zlata ♪
- púnček -čka m (ȗ) ljubk. deklica, dekle: postala je čeden punček / kot nagovor kam pa, punček ♪
- púnči ž neskl. (ȗ) ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej ♪
- púnčka -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj ♪
- púnkt -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
- punktácija -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
- punktáš -a m (á) žarg., zgod. pristaš punktacij: preganjati punktaše ♪
- punktíranje -a s (ȋ) glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa ♪
- pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
- púntanje -a s (ú) glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje ♪
- púra -e ž (ū) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure // samica te živali: jajca pure; puran in pura ♪
- purán -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom ♪
- puritánec -nca m (ȃ) 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec ♪
- puritanízem -zma m (ȋ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem ♪
- puritánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja ♪
- puritánstvo -a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci ♪
- purízem -zma m (ȋ) lingv. pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: zagovarjati, zavračati purizem / jezikovni purizem ♪
- púrmanov -a -o prid. (ȗ) pog. puranov: purmanov podbradek ● nar. purmanov čampelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
- púst -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena;
star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
- pústež -a m (ȗ) ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež ♪
21.242 21.267 21.292 21.317 21.342 21.367 21.392 21.417 21.442 21.467