Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (21.301-21.325)


  1.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden ♪
  2.      psévdohistóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) ki v resnici ni zgodovinski: psevdohistorični dogodki / psevdohistorični predmeti ♪
  3.      psevdonímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo ♪
  4.      psévdopódij  -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
  5.      psévdoromántičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba ♪
  6.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol ♪
  7.      psíhoanalítik  -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik ♪
  8.      psíhodiagnóstika  -e ž (ȋ-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi ♪
  9.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (ȋ-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija ♪
  10.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti ♪
  11.      psihologíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
  12.      psihológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja ♪
  13.      psihologizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu ♪
  14.      psíhopatologíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪
  15.      psíhoterapévt  -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom ♪
  16.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode ♪
  17.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
  18.      psíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic ♪
  19.      psíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
  20.      psíkovina  in psikovína -e ž (í; í) nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ♪
  21.      psitakóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
  22.      psovánje  -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje ♪
  23.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
  24.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  25.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪

   21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA