Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (2.067-2.091) 
- stogóvje -a s (ọ̑) več stogov, stogi: imeti slamo v stogovju ♪
- strígoš -a m (ȋ) zool. velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- strogoréden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki se strogo drži reda: strogoreden človek / strogoredni predpisi; obtoževati koga s stališča strogoredne morale ♪
- strogorédnost -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost človeka, ki se strogo drži reda: navaditi se vojaške strogorednosti ♪
- strogóst tudi strógost -i ž (ọ̑; ọ̄) lastnost, značilnost strogega: bala se je očetove strogosti; neizprosna, nepopustljiva strogost / nravna strogost / z vso strogostjo je nadzoroval otroka pri učenju / strogost pravil, zakonov ♪
- strugotína -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
- súperégo -a m (ȗ-ẹ̑) psih., po Freudu nezavedna družbena plast življenja človeka, nadjaz: značilnosti superega ♪
- súrdopedagóg -a m (ȗ-ọ̑) strokovnjak za surdopedagogiko: surdopedagogi in logopedi ♪
- súrdopedagógika -e ž (ȗ-ọ́) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko ♪
- svetóvnozgodovínski -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪
- svilogójec -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce ♪
- svilogójnica -e ž (ọ̑) obrat za gojenje sviloprejk: zaposlena je v svilogojnici ♪
- svilogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk: pospeševati svilogojstvo; razvoj svilogojstva ♪
- škrgonóžec -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis ♪
- škrgoústka -e ž (ȗ) zool. majhni ribi podobna žival z neizrazito glavo, ki živi na dnu plitvih morij, Branchiostoma lanceolatum ♪
- tángo -a m (ȃ) zmerno hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati tango / argentinski tango // skladba za ta ples: zvoki tanga ♪
- tángov -a -o (ȃ) pridevnik od tango: tangov korak ♪
- tántigovati -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ) nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga ♪
- tegôba -e ž (ó) knjiž. 1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe 2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo ♪
- tegôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. prevzet od neugodnega čustva ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: biti tegoben; ekspr. tegobno srce 2. ki povzroča, vzbuja težko, mučno duševno stanje: tegoben čas, trenutek; tegoben položaj // ki vsebuje, izraža kaj duševno težkega, mučnega: tegobna pripoved / reči s tegobnim glasom tegôbno prisl.: tegobno se oglasi sirena ♪
- tegôbnost -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost tegobnega: tegobnost pokrajine / tegobnost mu izgine z obraza ♪
- telésnovzgójen -jna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na telesno vzgojo: telesnovzgojni delavci / telesnovzgojno društvo ♪
- teogoníja -e ž (ȋ) nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo ♪
- tetragonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni ♪
- tetragónski -a -o prid. (ọ̑) geom. tetragonalen: tetragonska prizma ◊ min. kristali v tetragonskem sistemu v tetragonalnem sistemu ♪
1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142 2.167 
