Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (20.517-20.541)


  1.      prijétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prijeti 2: časopisi so objavili novico o prijetju nevarnega zločinca; vzrok za prijetje ♪
  2.      prijétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prijetnega: prijetnost toplote / vzbujati občutek prijetnosti / tudi v starosti njen obraz ni izgubil prijetnosti // nav. mn. kar je prijetno: tudi zima ima svoje prijetnosti; govoriti o prijetnostih in težavah / prijetnosti in neprijetnosti življenja na podeželju ♪
  3.      prikàz  -áza m (ȁ á) 1. glagolnik od prikazati: prikaz delovanja slušnih aparatov / po prikazu dejstev so mu verjeli; ne strinjam se s takim prikazom dogodkov 2. kar kaj prikazuje: v knjigi je tudi kratek prikaz mestnih znamenitosti / narediti grafični, tabelarični prikaz ● zastar. ni vedela, ali vidi prikaz ali sanja prikazen ♪
  4.      prikazánje  -a s (ȃ) glagolnik od prikazati se 2: prikazanje duha umorjenega kralja ♪
  5.      prikázati  tudi prikazáti -kážem dov. (á á á) 1. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazati delovanje naprave; skupina je prikazala reševanje izpod plazov; s poskusom je skušal prikazati, da je pravilo splošno veljavno / publ., z oslabljenim pomenom igralci so prikazali dobro igro so igrali dobro // z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: prikazati razmere v deželi; pisatelj je v umetniški obliki prikazal tragedijo Pohorskega bataljona; z diagrami prikazati poslovanje; grafično prikazati; nazorno, stvarno prikazati / prikazal ga je v najboljši luči / redko obračun bo prikazal stanje pokazal / z oslabljenim pomenom: prikazal ga je kot nesposobnega človeka; njegovo ravnanje so prikazali kot nespametno; prikazali so ga za neresnega / film je prikazal življenje rudarjev 2. s posebnimi napravami povzročiti, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: film bodo prikazali tudi na mednarodnem festivalu prikázati se tudi prikazáti se 1. s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: utapljajoči se se je prikazal na površju; na pragu se je prikazala neznana ženska; med vrati se je prikazal starejši človek / izza ovinka se je prikazal avtobus je pripeljal; sonce se bo kmalu prikazalo izza gore bo vzšlo; ekspr. zagrozil mu je, naj se ne prikaže več domov ne pride // pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): na televizijskem zaslonu se je prikazal napovedovalec / na listih se je prikazala plesen / na obrazu se mu je prikazala rdečica zardel je 2. po ljudskem verovanju pojaviti se v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: duh umorjenega kralja se je še nekajkrat prikazal / v sanjah se ji je prikazal pokojni mož ♦ rel. Marija se je večkrat prikazala prikázan -a -o: dobro prikazano življenje; nekatera dejstva so pomanjkljivo prikazana ♪
  6.      prikázen  -zni ž (ȃ) 1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno; izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot kletvica o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil 2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni ∙ star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb 3. zastar. pojav: v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni 4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha ♪
  7.      prikazoválnik  -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature ♪
  8.      prikazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prikazovati: brezplačno prikazovanje uporabe zaščitnih sredstev / strinjal sem se z njegovim prikazovanjem našega položaja / aparati za prikazovanje filmov ♪
  9.      prikazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici // z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih // biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo 3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje prikazováti se 1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal // pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde 2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje ♦ rel. Jezus se je prikazoval apostolom prikazujóč -a -e: prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel prikazován -a -o: to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano ♪
  10.      prikímanje  -a s (ȋ) glagolnik od prikimati: na njeno prikimanje si je prižgal cigareto / pozdravil ga je s prikimanjem ♪
  11.      prikímati  -am dov. (ȋ) 1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo ∙ ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo // redko pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje 2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima ♪
  12.      prikimávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prikimavati: pritrjeval mu je s prikimavanjem / sledilo je glasno pozdravljanje in prikimavanje v pozdrav ♪
  13.      prikimávati  -am nedov. (ȃ) 1. z glavo delati gibe navzdol in navzgor: bil je že star in je neprestano prikimaval (z glavo) / plešasta glava je prikimavala v taktu 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: prijatelju je ob vsakem stavku prikimaval; profesor je ob odgovorih zadovoljno prikimaval / res je bilo tako, je prikimavala ∙ slabš. ta človek vsemu samo prikimava nekritično pritrjuje 3. z gibi glave navzdol in navzgor pozdravljati: prišle so sosede in prikimavale druga drugi ♪
  14.      priklàd  -áda m (ȁ á) zastar. dodatek, doklada: plača s prikladi / priklad k davku ● zastar. to mi hodi v priklad to je zame primerno, ugodno ♪
  15.      prikláda  -e ž (ȃ) 1. star. dodatek: izboljšati jed s prikladami / marsikaj v njegovi pripovedi je lažna priklada / izplačevati komu priklade ∙ zastar. zeblo ga je, za priklado so se mu pa še posmehovali za nameček 2. nekdaj kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: mesar mu je dal dosti priklade 3. v stari Avstriji lokalni dodatek k državni davščini; doklada: davki so ostali enaki lanskim, priklade so se pa zvišale; občinska priklada ♪
  16.      prikládati  -am nedov. (ȃ) 1. dodatno, zraven nakladati: prikladajo težke zaboje, kako bodo pa konji peljali toliko / redko le prikladaj, da nas ne bo zeblo dolagaj 2. star. prilagati, dodajati: prikladati kamen h kamnu / prikladajo nove dajatve, nihče pa ne vpraša, kako jih bodo ljudje zmogli ● star. eden je petje vodil, drugi so prikladali pripevali; star. hudega je dovolj, nikar si še sami ne prikladajmo si ga še sami ne povečujmo; zastar. nekateri so ugovarjali, večina pa mu je prikladala pritrjevala, se z njim strinjala; star. jutri bomo odšli, je počasi prikladal besedo k besedi izgovarjal besedo za besedo ♪
  17.      prikláden  -dna -o prid., prikládnejši (á ā) primeren: to je prikladen izraz / za obrambo prikladno ozemlje / izkoristiti prikladen trenutek ugoden prikládno prisl.: ravnati razmeram prikladno / v povedni rabi to ni prikladno omenjati ♪
  18.      prikládnost  -i ž (á) 1. primernost: prikladnost izrazov / prikladnost ozemlja, razmer 2. zastar. prilagodljivost: prikladnost živih bitij ♪
  19.      priklánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. delati gibe z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: igralci so se priklanjali in gledalci so ploskali; v znak zahvale so se ji priklanjali; priklanjati se do tal; globoko se priklanjati / ekspr.: drevesa so se v vetru priklanjala pripogibala; težko klasje se je priklanjalo // pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč so se ji priklanjali; prisrčno se je priklanjala na vse strani; srečal je toliko znancev, da se je kar naprej priklanjal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: prej so ga preganjali, zdaj se mu pa vsi priklanjajo; priklanjajo se mu, da bi si pridobili njegovo naklonjenost / pred nikomer se ne bom priklanjal poniževal priklánjati redko pripogibati, sklanjati: burja priklanja drevesa / klečali so in priklanjali glave priklanjajóč se -a -e: lahno priklanjajoč se, je odšel z odra ♪
  20.      priklápljanje  -a s (ā) glagolnik od priklapljati: priklapljanje vagonov ♪
  21.      priklápljati  -am nedov. (ā) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: vlaku so na vsaki postaji priklapljali nove vagone 2. povezovati z omrežjem; priključevati: priklapljati plinske štedilnike / kar naprej je priklapljal radio vklapljal, vključeval ♪
  22.      priklécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica, služabnica je priklecnila pred gospodom / priklecniti s kolenom ♪
  23.      priklékniti  -em, in priklekníti in priklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) v meščanskem okolju, nekdaj narediti priklek: deklica je prikleknila pred gosti ♪
  24.      priklenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prikleniti: priklenitev psa na verigo / načini priklenitve k vztrajnemu delu ♪
  25.      prikleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj 2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čimbolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal priklénjen -a -o: renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše ♪

   20.392 20.417 20.442 20.467 20.492 20.517 20.542 20.567 20.592 20.617  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA