Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (20.351-20.375)


  1.      prežíljka  -e ž (ȋ) nar. 1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in prežiljke 2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko ♪
  2.      prežírati  -am nedov. (ȋ ȋ) s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo ∙ knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo ♪
  3.      prežívek  -vka m (ȋ) star. 1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek 2. preživetje: boj za preživek ♪
  4.      preživéti  -ím dov., prežível (ẹ́ í) 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega prežívljen -a -o: preživljeni načini dela preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega ♪
  5.      preživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od preživeti: želja po preživetju; možnosti, pogoji za preživetje / narodnostno preživetje ♪
  6.      preživítek  -tka m (ȋ) star. 1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka 2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek ♪
  7.      preživítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od preživiti: preživitev družine 2. redko preživetje: boj za obstanek in preživitev ♪
  8.      preživíti  -ím dov., prežívil (ȋ í) dati komu, kar potrebuje za življenje: ker ga doma niso mogli preživiti, se je zgodaj zaposlil; brez truda lahko preživi družino; skrbelo jo je, s čim se bodo preživili; preživiti se z delom / preživiti živino čez zimo / majhno posestvo ni moglo preživiti številne družine ♪
  9.      prežívljanje  -a s (í) glagolnik od preživljati: preživljanje prostega časa / preživljanje kriz / sredstva, stroški za preživljanje družine ♪
  10.      prežívljati  -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano preživljajóč -a -e: študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem ♪
  11.      prežláhten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez ♪
  12.      prežréti  -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico prežréti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov prežŕt -a -o: prežrto blago ♪
  13.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja ♪
  14.      prežvèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav ♪
  15.      prežvekávati  -am nedov. (ȃ) prežvekovati: govedo prežvekava / kar naprej prežvekava svojo trditev ponavlja ♪
  16.      prežvekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci ♪
  17.      prežvekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prežvekovati: prežvekovanje hrane; čas za prežvekovanje / slišati je bilo le enakomerno prežvekovanje krav / prežvekovanje starih resnic ♪
  18.      prežvekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪
  19.      pŕha  -e ž (ŕ) 1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila; odpreti prho; v kopališču je pet prh; kopalnica s prho / ročna prha // razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov // razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega ♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov 2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel 3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj; prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho ♪
  20.      pŕhanje  -a s (r̄) glagolnik od prhati: rezgetanje in prhanje konj / po prhanju se je bolje počutil; prhanje z mrzlo vodo ♪
  21.      pŕhati  -am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak ● redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji ♪
  22.      pŕhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) 1. redko trhel, preperel: prhel les; vrata so že prhla / njegovo delo sloni na prhlih temeljih 2. nar. puhel: prhla repa; sam.: duh po prhlem ♪
  23.      prhnênje  -a s (é) glagolnik od prhneti: prhnenje podrtih debel ♪
  24.      pŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz 2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet // ekspr. steči, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi // ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci 3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz 4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz 5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh ● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla ♪
  25.      prhút  -a m (ȗ) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišati prhut // glagolnik od prhutniti ali prhutati: kokošji prhut ♪

   20.226 20.251 20.276 20.301 20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA