Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (20.042-20.066)



  1.      prestréga  -e ž (ẹ̑) redko glagolnik od prestreči: naprave za prestrego kapnice
  2.      prestrél  -a m (ẹ̑) glagolnik od prestreliti: prestrel glave, okna ♦ med. prestrelina
  3.      prestrelítev  -tve ž () glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi
  4.      prestrézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal
  5.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast
  6.      prestríči  -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt
  7.      prestŕm  -a -o stil.prid. ( ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja
  8.      prestrukturíranje  -a s () glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora
  9.      prestrukturírati  -am dov. () knjiž. spremeniti strukturo: prestrukturirati gospodarstvo; v zadnjih desetletjih se je družba zelo prestrukturirala ∙ publ. temeljni odnos do sveta se je bistveno prestrukturiral spremenil
  10.      prestvarítev  -tve ž () glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi
  11.      prestvárjati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč
  12.      presúkati  -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovatiekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit, prebrisan: fant je presukan in podjeten
  13.      presúkniti  -em dov.) star. obrniti: presukniti bolnika na bok; presukniti se na drugo stran / presukniti pogovor / v poročilu je nekaj zamolčal in nekaj presuknil spremenil
  14.      presúniti  -em dov.) 1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr. presunilo me je do dna srca b) ekspr. občudovanje: lepota gor človeka presune / presunila jih je taka pripravljenost na žrtve; njena vdanost ga je presunila 2. knjiž. prevzeti, obiti: nova moč je presunila njeno telo / groza presune; presunil ga je strah pred ljudmi 3. star. prebosti, predreti: presuniti komu srce z mečem, s sulico / nasprotnikov nož ga je presunil; pren. tvojo dušo bo presunil meč; puščica iz njenih oči ga je presunila ∙ presunilo jo je po vsem hrbtu začutila je ostro bolečino presúnjen -a -o: presunjen do dna duše; biti presunjen od lepote; kip ima srce presunjeno z mečem ∙ spregovoril je s presunjenim glasom zelo ganjenim
  15.      presúnjati  -am nedov. (ú) knjiž. 1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo 2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka presunjajóč -a -e: proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč
  16.      presušítev  -tve ž () glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
  17.      presušíti  -ím dov., presúšil ( í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilnevrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen
  18.      presúti  -sújem dov., presúl in presùl (ú ) s sipanjem spraviti kaj sipkega v drugo posodo: presuti žito v vrečo
  19.      presvétli  in presvètli -a -o [druga oblika vǝt] prid. (ẹ̑; ǝ̏) star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj
  20.      presvetlítev  -tve ž () glagolnik od presvetliti: presvetlitev pljuč / presvetlitev gozda
  21.      presvetlíti  -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom ● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal semgozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice
  22.      presvetljáva  -e ž () glagolnik od presvetliti ali presvetljevati: presvetljava pljuč
  23.      presvetljênje  -a s (é) glagolnik od presvetliti: zdravnik opravi presvetljenje / v njegovi liriki so pogosta intuitivna presvetljenja o življenju
  24.      presvetljênost  -i ž (é) stanje presvetljenega: zadostna presvetljenost / knjiž., ekspr. presvetljenost vsega njegovega bitja
  25.      presvetljevánje  -a s () glagolnik od presvetljevati: priprava za presvetljevanje jajc; presvetljevanje pljuč

   19.917 19.942 19.967 19.992 20.017 20.042 20.067 20.092 20.117 20.142  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA