Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (2.001-2.025)


  1.      rogozína  -e ž (í) redko rogozovina: predpražnik iz rogozine ♪
  2.      rogóznica  -e ž (ọ̑) 1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor // temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken 2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje ♪
  3.      rogozovína  -e ž (í) rogozna slama: izdelki iz rogozovine ♪
  4.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh ♪
  5.      rogožína  -e ž (í) knjiž. rogoznica: ležati na rogožini / plesti predpražnike iz rogožine rogozovine ♪
  6.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje ♪
  7.      ságo  -a m (ȃ) gastr. moka ali zdrob iz stržena sagovca: zakuhati v juho sago; neskl. pril.: sago narastek ♪
  8.      ságov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago ♦ bot. sagova palma sagovec ♪
  9.      ságovec  -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo, iz stržena katerega se pridobiva sago, Metroxylon: sagovci in kruhovci ♪
  10.      samogólt  -a [u̯t] m (ọ̑ ọ̄) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač ♪
  11.      samogólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni 2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje samogóltno prisl.: samogoltno jesti ♪
  12.      samogóltnež  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež ♪
  13.      samogóltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež ♪
  14.      samogóltnost  -i [u̯t] ž (ọ́) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost ♪
  15.      sámogotôvost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: pri tej priliki je prvič izgubila svojo samogotovost; manjkal mu je občutek samogotovosti; samozavest in samogotovost ♪
  16.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi ♪
  17.      sámoodgovórnost  -i ž (ȃ-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva ♪
  18.      sámopremagovánje  -a s (ȃ-ȃ) premagovanje samega sebe: naučiti se samopremagovanja in vztrajnosti / naraščajočo nestrpnost so obvladovali z velikim samopremagovanjem / samopremagovanje bolnika jo je ganilo ♪
  19.      sámougódje  -a s (ȃ-ọ̑) zastar. samozadovoljnost, samovšečnost: samougodje zaradi uspehov ♪
  20.      sámovzgója  -e ž (ȃ-ọ̑) vzgoja samega sebe: potrebna je samovzgoja; utrditi si značaj s samovzgojo / samovzgoja mladih / skrb za vzgojo in samovzgojo v mladinskih organizacijah ♪
  21.      sególten  -tna -o [sǝg-u̯t in seg-u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni ♪
  22.      sególtnež  -a [sǝg-u̯t in seg-u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež ♪
  23.      semenogójec  -jca m (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja s pridelovanjem semen: kupovati seme pri priznanih semenogojcih ♪
  24.      semenogójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semenogojce ali semenogojstvo: semenogojska razstava ♦ agr. semenogojska postaja selekcijska postaja ♪
  25.      semenogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen: semenogojstvo in sadjarstvo ♪

   1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA