Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.992-2.016)


  1.      rogovílje  -a s (ȋ) redko več rogovil, rogovile: rogovilje štrli; golo rogovilje / rogovilje vej ♪
  2.      rogovíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov ♪
  3.      rogovílo  -a s (í) ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj bi s takim rogovilom ♪
  4.      rogovína  -e ž (í) roževina: obrezati rogovino na parkljih / okviri očal iz rogovine ♪
  5.      rogóvje  -a s (ọ̑) koščena, zlasti razčlenjena izrastka na glavi nekaterih živali: jelenu odpade rogovje; najlepša rogovja so pritrdili na steno; jelenovo, srnjakovo rogovje; lopatasto rogovje losa / kup odpadlega rogovja rogov ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico ♪
  6.      rôgoz  tudi rogóz -óza m (ó ọ́; ọ̑) močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine ♪
  7.      rogóza  -e ž (ọ́) nar. rogoz: rogoza ob ribniku ♪
  8.      rogózast  -a -o prid. (ọ̄) ki je iz rogozovine: rogozasta preproga ♪
  9.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem ♪
  10.      rogozína  -e ž (í) redko rogozovina: predpražnik iz rogozine ♪
  11.      rogóznica  -e ž (ọ̑) 1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor // temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken 2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje ♪
  12.      rogozovína  -e ž (í) rogozna slama: izdelki iz rogozovine ♪
  13.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh ♪
  14.      rogožína  -e ž (í) knjiž. rogoznica: ležati na rogožini / plesti predpražnike iz rogožine rogozovine ♪
  15.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje ♪
  16.      ságo  -a m (ȃ) gastr. moka ali zdrob iz stržena sagovca: zakuhati v juho sago; neskl. pril.: sago narastek ♪
  17.      ságov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago ♦ bot. sagova palma sagovec ♪
  18.      ságovec  -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo, iz stržena katerega se pridobiva sago, Metroxylon: sagovci in kruhovci ♪
  19.      samogólt  -a [u̯t] m (ọ̑ ọ̄) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač ♪
  20.      samogólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni 2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje samogóltno prisl.: samogoltno jesti ♪
  21.      samogóltnež  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež ♪
  22.      samogóltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež ♪
  23.      samogóltnost  -i [u̯t] ž (ọ́) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost ♪
  24.      sámogotôvost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: pri tej priliki je prvič izgubila svojo samogotovost; manjkal mu je občutek samogotovosti; samozavest in samogotovost ♪
  25.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi ♪

   1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA