Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (19.776-19.800)


  1.      preparíranje  -a s (ȋ) glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa ♪
  2.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  3.      prepasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke ♪
  4.      prepást  -i ž (ȃ) zastar. 1. propad: prepast Egipčanov 2. groza, prestrašenost: napadalcev se je polotila prepast; od prepasti je komaj govoril ♪
  5.      prepásti  -pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā) star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla ● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot, vse to ga je prepadlo zelo prestrašilo prepásti se zgroziti se, prestrašiti se, osupniti: nemalo so se prepadli, ko so to slišali; v duši se je ves prepadel prepádel -dla -o: mož s sivimi lasmi in prepadlim obrazom; prepadli so strmeli drug v drugega; prepadlo kraljestvo prepàl -ála -o: prepal človek prepáden -a -o: prepaden glas, pogled; prepadeni obrazi čakajočih; prepaden je strmel vanj; po prečuti noči so bili prepadeni in bledi ♪
  6.      prepatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) preveč patetičen: prepatetičen govor / prepatetično vedenje ♪
  7.      prepelíca  -e ž (í) 1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja ♪
  8.      prepelíčar  -ja m (ȋ) 1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro 2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje ♪
  9.      prepelíčica  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic 2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica ♪
  10.      prepelíčka  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk 2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička ♪
  11.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče ♪
  12.      prepeljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prepeljati: oskrbeti prepeljavo blaga na dom ♪
  13.      prepeljávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prepeljavati: prepeljavanje blaga, potnikov / gosta je prepeljavanje po veliki hiši zelo zmedlo / prepeljavanje vran nad poljem ♪
  14.      prepeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus // voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom // spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo 2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke 3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču prepeljávati se enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji ● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi ♪
  15.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪
  16.      preperévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preperevati: preperevanje gnoja; posledice preperevanja / fizikalno, kemično, mehanično preperevanje kamnin ♪
  17.      preperévati  -am nedov. (ẹ́) razpadati, razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: blago, les prepereva; tu skale hitro preperevajo in se krušijo preperevajóč -a -e: preperevajoča površina kamenja ♪
  18.      prepesnítev  -tve ž (ȋ) 1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve 2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta ♪
  19.      prepéti  -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem // napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo // speti: prepeti lase s trakom ● knjiž., redko rahli oblaki so prepeli nebo prekrili prepét -a -o: z jermenom prepet sveženj; vrata so prepeta z verigo ♪
  20.      prepetnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepetnajstili so ga pri kupčiji ♪
  21.      prepévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prepevati: čustveno, veselo prepevanje; prepevanje domačih pesmi ♪
  22.      prepévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
  23.      prepíh  -a m (ȋ) gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja ♪
  24.      prepihávati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: gozd prepihavajo vetrovi od vseh strani 2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihavati cevi ◊ metal. prepihavati bakrenec pihati zrak skozi staljen bakrenec v peči ♪
  25.      prepihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi ♪

   19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA