Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.926-1.950)


  1.      prolegómena  -men s mn. (ọ̑) knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost ♪
  2.      protagoníst  -a m (ȋ) 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo ♪
  3.      protagonístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk ♪
  4.      prótigovórnik  -a m (ọ̑-ọ̑) kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika ♪
  5.      prótijugoslovánski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Jugoslovanom ali Jugoslaviji: protijugoslovanska propaganda emigrantskih organizacij ♪
  6.      prótipogòj  -ója tudi -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje ♪
  7.      pŕvokategórnik  -a m (ȓ-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki ♪
  8.      psévdogótika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike ♪
  9.      púdingov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puding: pudingov model / pudingov prah ♪
  10.      rádgonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina ♪
  11.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo ♪
  12.      rastlinogójstvo  -a s (ọ̑) agr. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo novih rastlinskih sort: semenogojstvo in rastlinogojstvo ♪
  13.      razdolgočásiti  -im [u̯g] dov. (á ȃ) knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi razdolgočásen -a -o zdolgočasen: razdolgočasen človek ♪
  14.      rázgon  -óna in -a m (á ọ́; á) nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu ♪
  15.      razgòn  -ôna m (ȍ ó) glagolnik od razgnati: razgon demonstrantov ♪
  16.      razgonétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti ♪
  17.      razgórčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. ogorčiti: krivica ga je razgorčila razgórčen -a -o: razgorčen človek ♪
  18.      razgoréti se  -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í) 1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel // začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela // knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja 2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje ● knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti razgôrel tudi razgorèl in razgorél -éla -o: razgorel ogenj ♪
  19.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj ♪
  20.      razgovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od razgovarjati se: razgovarjanje o mednarodnih vprašanjih / živahno razgovarjanje ♪
  21.      razgovárjati se  -am se nedov. (ȃ) uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci ♪
  22.      razgóvor  -a m (ọ̑) 1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore 2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh ● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu ◊ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem ♪
  23.      razgóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razgovor: zanimiva razgovorna tema ∙ razgovorni jezik pogovorni jezik ♦ ped. razgovorna metoda metoda, pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem ♪
  24.      razgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna ♪
  25.      razgovoríti se  -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se (ȋ í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite // knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj razgovoríti knjiž. povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA