Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.917-1.941)



  1.      pritrgovánje  -a s () glagolnik od pritrgovati: pritrgovanje zaslužka / otroka je šolala z velikim pritrgovanjem
  2.      pritrgováti  -újem nedov.) delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgovati komu hrano, zaslužek / otrokom zelenjave ni hotela pritrgovati pritrgováti si zavestno porabljati česa manj, kot se potrebuje: v vseh stvareh si pritrguje ∙ ekspr. pritrgovati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
  3.      privzdigováti  -újem nedov.) večkrat privzdigniti: veter je privzdigoval platno šotora / ko gre po stopnicah, mora privzdigovati dolgo krilo / privzdigovati noge pri plesu ∙ ekspr. ta misel ga je kar privzdigovala zelo navduševala; zelo razburjala; ekspr. ob igranju harmonike jih je kar privzdigovalo zelo so si želeli plesati privzdigováje: hodil je visoko privzdigovaje noge
  4.      privzja  -e ž (ọ̑) glagolnik od privzgojiti: privzgoja moralne odgovornosti
  5.      privzgojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad
  6.      privzgojíti  -ím dov., privzjil ( í) 1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgojiti otroku delovne navade; privzgojiti komu občutek odgovornosti; privzgojiti si čut za red 2. z vplivanjem doseči, da dobi rastlina, žival določeno lastnost: privzgojiti drevesu nižje deblo privzgojèn -êna -o: prirojene in privzgojene lastnosti
  7.      prižagováti  -újem nedov.) z žaganjem krajšati: prižagovati drogove // z žaganjem oblikovati konec kakega predmeta: prižagovati les poševno na vzdolžno os
  8.      pron  -ôna m ( ó) zastar. pregon: progon sovražnika
  9.      proven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na progo: progovna širina / progovna vozila / progovno osebje ♦ žel. progovni avtomobil avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni čuvaj; progovni delavec delavec, ki na določenem odseku skrbi za vzdrževanje proge; progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak
  10.      prolemena  -men s mn. (ọ̑) knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost
  11.      protagoníst  -a m () 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo
  12.      protagonístka  -e ž () ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk
  13.      prótigovórnik  -a m (ọ̑-ọ̑) kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika
  14.      prótijugoslovánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti Jugoslovanom ali Jugoslaviji: protijugoslovanska propaganda emigrantskih organizacij
  15.      prótipoj  -ója tudi -ôja m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
  16.      pŕvokaternik  -a m (-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki
  17.      psévdotika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
  18.      púdingov  -a -o prid. () nanašajoč se na puding: pudingov model / pudingov prah
  19.      rádgonski  -a -o prid. () nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina
  20.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
  21.      rastlinojstvo  -a s (ọ̑) agr. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo novih rastlinskih sort: semenogojstvo in rastlinogojstvo
  22.      razdolgočásiti  -im [g] dov.) knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi razdolgočásen -a -o zdolgočasen: razdolgočasen človek
  23.      rázgon  -óna in -a mọ́; á) nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu
  24.      razn  -ôna m ( ó) glagolnik od razgnati: razgon demonstrantov
  25.      razgonétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti

   1.792 1.817 1.842 1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA