Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (19.092-19.116)
- prebáviti -im dov. (á ȃ) 1. spremeniti hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: kuhano zelenjavo lažje prebavimo kot svežo; dobro prebaviti; hrana se prebavi v želodcu in črevesju / nekaterih snovi želodec ne prebavi; pren., ekspr. narava ne more prebaviti vseh odpadkov 2. ekspr. premisliti, razmisliti: hotel je pridobiti nekaj časa, da bi to novico prebavil; prebaviti predlog / prebaviti roman s težavo prebrati 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejeti: kritiki tega ne bodo prebavili / njegovo grobo pripombo je težko prebavila prebávljen -a -o: prebavljena hrana; s težavo prebavljena knjiga ♪
- prebávljanje -a s (á) glagolnik od prebavljati: prebavljanje hrane / prebavljanje dogodkov ♪
- prebávljati -am nedov. (á) 1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: nekatere živali prebavljajo celo kosti; hrana se začne prebavljati že v ustih 2. ekspr. premišljati, razmišljati: zvečer je nemoteno prebavljal dogodke dneva; prebavljati sporočilo 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejemati: težko prebavlja njegove članke / kar dobro prebavlja grobe dovtipe ♪
- prebêdast -a -o prid. (é) ekspr. preveč bedast, omejen: prebedast je za karkoli / izmislil si je prebedast izgovor; prebedaste besede; vse skupaj je že prebedasto ♪
- prebég -a m (ẹ̑) zastar. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: naselitev prebegov / vojaški prebeg dezerter ♪
- prebèg in prebég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) glagolnik od prebegniti: organizirati prebeg; prebeg mobilizirancev; prebegi čez mejo; poskus prebega ♪
- prebegávati -am nedov. (ȃ) 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino / knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj ♪
- prebégniti -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega ♪
- prebél -a -o stil. -ó [eu̯] prid. (ẹ́) 1. preveč bel: njegova bela srajca je kar prebela; stene v stanovanju so se mu zdele prebele / ima nekoliko prebelo polt 2. ekspr. zelo bel: rjuhe iz prebelega domačega platna / dvignila je svojo lepo prebelo roko ♪
- preberáški -a -o prid. (á) ekspr. prereven: zanj je nevesta preberaška / govorili so, da je bila svatba preberaška ♪
- prebežáti -ím dov., prebéži; prebéžal tudi prebêžal (á í) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: z vsem orožjem so prebežali k partizanom / prebežati ulico preteči 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: pramen svetlobe je prebežal sobo / njegove misli so prebežali žalostni spomini ● knjiž., ekspr. prebežal je dosti dežel prehodil, prepotoval; knjiž., ekspr. s pogledom je prebežal vse navzoče nahitro, bežno pogledal; knjiž. pismo je samo prebežala in spravila preletela ♪
- prebíčati -am dov. (ȋ ȋ) pretepsti z bičem: prebičati koga do krvi, do smrti; pren., ekspr. veter jim je prebičal obraze ∙ knjiž., ekspr. v svoji drami je prebičal razmere v tedanji družbi je ugotovil, poočital napake, pomanjkljivosti prebíčan -a -o: prebičani ujetniki; stene, prebičane od morja ♪
- prebíjanje -a s (í) glagolnik od prebijati: prebijanje zidu; odpornost kovine pri prebijanju / prebijanje skozi goščavo / določiti smer prebijanja in zbirališča / prebijanje skozi revščino ♪
- prebíjati -am nedov. (í) 1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake 2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom prebíjati se nav. ekspr. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko // prizadevati si kljub oviram priti kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest 2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti:
spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. socializem se prebija v mnogih kapitalističnih deželah uveljavlja 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje ● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo ♪
- prebirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebiranje: prebiralni postopek / prebiralna priprava / prebiralni gozd gozd, ki se izkorišča s prebiralno sečnjo ♦ gozd. prebiralna sečnja sečnja, pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves ♪
- prebíranje -a s (ȋ) glagolnik od prebirati: prebiranje časopisa, razglasov / prebiranje jabolk, krompirja / prebiranje fižola / prebiranje delovnih mest ∙ zastar. iti na prebiranje nabor ♪
- prebírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu
prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava ● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih ◊ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo prebirajóč -a -e: prebirajoč knjigo, je čakal na vlak ♪
- prebítek -tka m (ȋ) 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote // zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj 2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je / zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček ◊ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček ♪
- prebítenski -a -o [tǝn] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo prebítensko prisl. zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska ♪
- prebíti 1 -bíjem dov., prebìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala / krogla mu je prebila prsi; pri padcu si je prebil lobanjo / prebiti luknjo v jermen 2. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje: prebiti blokado, obrambno črto, fronto, obroč; brigada se je s težavo prebila 3. knjiž. natepsti, pretepsti: zatožil ga je, da ga je prebil; prebiti do krvi ● prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka ◊ šport. prebiti arkado prebíti se nav. ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: vozilo se je komaj prebilo skozi gnečo; tanker se je prebil skozi ovire; prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; pren. prebiti se skozi težave // kljub oviram priti kam: kljub neurju so se prebili do koče; do zasutih tovarišev so se
prebili z velikim trudom; prebiti se iz podzemeljske jame / reka se prebije do morja; pren. prebiti se do uspeha 2. kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: prebil se je in si ustvaril ime; brez njihove pomoči bi se težko prebil // s predlogom z delom, prizadevanjem doseči določeno stopnjo, mesto: prebiti se do znanstvenega naslova; tekmovalec se je prebil na drugo mesto 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživeti: komaj so se prebili v letih krize / težko so se prebili skozi življenje ● ekspr. prebiti se skozi knjigo s težavo jo prebrati; publ. prebil se je tako visoko, da je postal nepogrešljiv postal je tako pomemben prebít -a -o 1. deležnik od prebiti: na več mestih prebita lobanja; skozi steno prebite odprtine; do iznakaženosti prebiti jetniki 2. presnet, preklet: ti prebiti fant, že spet si zamudil večerjo; ta prebita pijača ga bo uničila / to prebito
vreme, spet nam je zagodlo ● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; prisl.: ekspr. prebito jih je oštela zelo, hudo ♪
- prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da
prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
- prebiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prebiva na določenem ozemlju, področju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave; mesto ima pet tisoč prebivalcev; izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi; popisati prebivalce; prvotni prebivalci; prebivalci mest in vasi; prebivalci kraškega sveta; popis prebivalcev; raziskovali so spremembe v strukturi prebivalcev; višina narodnega dohodka na prebivalca / prebivalci naše hiše stanovalci / ekspr. gozdni, vodni prebivalci živali, ki živijo v gozdu, vodi ♪
- prebiválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: prebivalstvo narašča, upada; afriško in azijsko prebivalstvo; domače, priseljeno prebivalstvo; obmejno prebivalstvo / gostota prebivalstva / življenjska raven prebivalstva / svetovna konferenca o prebivalstvu // več prebivalcev, prebivalci: prebivalstvo se je zbralo na trgu; preseliti prebivalstvo z ogroženega ozemlja; popis, štetje prebivalstva ♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva // s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: delavsko, industrijsko, kmečko prebivalstvo; pravoslavno prebivalstvo ♪
- prebívanje -a s (í) glagolnik od prebivati: prebivanje v mestu; kraj prebivanja ♪
- prebívati -am nedov. (í) 1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki // stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju 2. knjiž. biti, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi 3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo ● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje ♪
18.967 18.992 19.017 19.042 19.067 19.092 19.117 19.142 19.167 19.192