Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (18.717-18.741)


  1.      potrátiti  -im dov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabiti dobrine: potratila je že vse olje; dosti denarja je potratil za to; vse je potratil z lahkomiselnimi prijatelji; pren. dopoldan sem potratil s čakanjem pri zdravniku; koliko časa je potratila s klepetanjem ● ekspr. nobene besede ne bom več potratil za to ne bom več govoril o tem potráten -a -o: potraten denar ♪
  2.      potrátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost potratnega človeka: gospodarskega propada je bila kriva njegova potratnost; očital ji je potratnost ♪
  3.      potrdílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj potrdi, potrjuje: potrdilna odločba ♦ jur. potrdilna sodba sodba višjega sodišča, ki potrjuje sodbo nižjega // star. pritrdilen: potrdilen odgovor potrdílno prisl.: potrdilno odgovoriti ♪
  4.      potrdílo  -a s (í) 1. listina, s katero se kaj potrjuje: izdali so potrdilo, da je vse plačano; zbrati vsa potrebna potrdila / pismeno potrdilo; uradno potrdilo; potrdilo za gradnjo dovoljenje; prinesti potrdilo o cepljenju, vpisu v šolo; potrdilo o prejemu, vplačilu / potrdilo o premoženjskem stanju ♦ šol. frekventacijsko potrdilo 2. knjiž. potrditev: potrdilo naročila / razstava je potrdilo naše umetniške ravni; v tem vidijo potrdilo razvoja dobrih odnosov med državama / njegovi nazori nimajo potrdila v življenju ♪
  5.      potrdítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potrditi: potrditev prejšnje izjave / potrditev s prisego / potrditev zdravstvene knjižice / predložiti kaj v potrditev / potrditev načrtov / potrditev naročil / doživel je svojo umetniško potrditev ♪
  6.      potrdíti  in potŕditi -im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je potrdila / potrditi kaj s prisego / zadnjih vesti še niso potrdili / zastar. vsi smo mu potrdili pritrdili 2. s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrditi zdravstveno knjižico / pismeno, uradno potrditi / potrditi prepis, spričevalo overoviti / potrditi račun // narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrditi imenovanje koga; potrditi program, sprejete sklepe / potrditi smrtno obsodbo / ekspr. najino tikanje je hotel potrditi s pitjem bratovščine // ponovno izraziti veljavnost tega, kar nakazuje dopolnilo: slavna pevka je potrdila svoj nastop; tuji tekmovalci so že potrdili udeležbo 3. s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto: potrditi prejem priporočenega pisma; potrditi prevzem materiala 4. pokazati pravilnost, točnost česa: meritve naj to potrdijo ali ovržejo; potrditi teorijo s poskusi / pravilnost teh ugotovitev je potrdil ves nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja; njegovo vedenje je sum še potrdilo / z novo zmago so naši tekmovalci potrdili svojo premoč // navadno v zvezi z v narediti, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrditi koga v domnevi, sumu, veri; to ga je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima prav 5. publ. pokazati upravičenost obstoja: z igranjem je potrdila svoj sloves; s tem dejanjem je potrdil sam sebe; nova smer naj se sama potrdi ali zanika 6. ugotoviti, da je kdo sposoben za vojaško službo: na naboru so ga potrdili / pog. potrditi k vojakom, star. v vojake ● ekspr. selitev v novo hišo moramo pošteno potrditi proslaviti ◊ agr. potrditi seme po laboratorijskem preizkusu izjaviti, da je primerno, ustrezno za sejanje; šol. potrditi frekvenco s podpisom izraziti, da je slušatelj obiskoval predavanja; vet. potrditi merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje potŕjen -a -o: prošnji je treba priložiti potrjen prepis spričevala; biti potrjen na naboru; za šolo potrjene knjige ∙ žarg. če bom spil še en konjak, bom preveč potrjen pijan ♪
  7.      potréba  -e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam; zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene // kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksus, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče 2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba 3. izločanje seča, blata: opraviti potrebo; iti na potrebo / mala potreba izločanje seča; velika potreba izločanje blata; redko posoda za potrebo nočna posoda ● nima potrebe po družbi ne želi si je; priznavati potrebo davkov potrebnost; pisati iz notranje potrebe zaradi velike želje po pisanju; star. pomagati komu v potrebi v sili, stiski ♪
  8.      potrében  -bna -o prid., potrébnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje stroja / za to je potreben določen čas, velik napor; potrebni so novi načrti ♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: za življenje je potreben kisik; beljakovine in druge za rast potrebne snovi / potreben mu je počitek; otroku je potrebna ljubezen staršev / ljudje smo potrebni drug drugemu; zelo si mi potreben // katerega nastop, uresničitev ima glede na okoliščine pozitivne posledice: potreben dež; potrebne spremembe; operacija je potrebna 2. v povedni rabi, z rodilnikom ki je v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: biti potreben denarja, pomoči; obleka je ponošena, potrebna si nove; potreben je okrepčila kot izsušena zemlja dežja zelo 3. ki po količini, kvaliteti dosega želeno raven: imeti na razpolago potreben čas; zbrali so vsa potrebna sredstva / ima potrebno izobrazbo / dostaviti potrebno količino materiala; dosegati potrebno kvaliteto izdelkov ● nizko iskal je žensko, ker je bil potreben spolno nezadovoljen; ekspr. je že potreben britve moral bi se briti; ekspr. otrok je potreben palice moral bi biti kaznovan, tepen potrébno prisl., v povedni rabi: o tem ni potrebno več govoriti; potrebno je, da greš tja potrébni -a -o sam.: pomagati potrebnim; s seboj so vzeli le najpotrebnejše; ukreniti vse potrebno ♪
  9.      potrebíti  in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila ♪
  10.      potrébnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost potrebnega: upoštevati potrebnost mahu v gozdu; razpravljati o potrebnosti in nepotrebnosti tujk 2. redko potreba: čutila je potrebnost, da ji pomaga ♪
  11.      potrebováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti v stanju, ko mora kaj imeti a) za zadovoljivo opravljanje določene dejavnosti: potrebovati denar, potrdilo; za pisanje potrebuje papir in pero; kraj potrebuje novo šolsko poslopje; nakupil je vse, kar potrebuje za šolo / potreboval je precej časa, da je stvar dokončal porabil; pri hoji ne potrebuje več palice je ne uporablja; do doma potrebuje dve uri b) za normalno obstajanje, življenje: rastline potrebujejo veliko vlage; ima vse, kar potrebuje; on le malo potrebuje 2. biti v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: zelo potrebuje novo obleko; kraj že dolgo potrebuje vodovod / izsušena zemlja potrebuje dež // zlasti z glagolskim samostalnikom biti v stanju, ko mora postati deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: bolnik potrebuje mir in počitek / ekspr. ne potrebujem vaše tolažbe ne maram, ne želim / ekspr.: stroj potrebuje popravilo je treba popraviti; ta trditev ne potrebuje pojasnila je jasna, razumljiva 3. biti v stanju, ko je prisotnost koga zaželena, koristna: kadar ga potrebuje, ga pokliče; pravi, da ne potrebuje nikogar; družina ga zelo potrebuje / delovna organizacija potrebuje novih delavcev; vznes. revolucija potrebuje take može ● ekspr. hiša potrebuje moške roke za nekatera dela je potreben moški; neustalj. ne potrebuje priti k vaji ni mu treba ♪
  12.      potrebúšina  -e ž (ȗ) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča: prekajena potrebušina; kos potrebušine za juho ♪
  13.      potrès  -ésa m (ȅ ẹ́) premikanje, valovanje zlasti zgornjega dela zemeljske skorje: potres je porušil velik del mesta; stavba je varna pred potresom; katastrofalen potres; rušilni potresi; ukrepi za pomoč prizadetim po potresu / potres pete jakostne stopnje; pren., ekspr. doba političnih potresov ♦ geol. tektonski potres zaradi tektonskih premikov; udorni potres zaradi udora stropa kraške jame; vulkanski potres zaradi vulkanskega izbruha; epicenter potresa je bil blizu Ljubljane; žarišče potresa točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi ♪
  14.      potrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od potresati: s potresanjem insekticidov uničiti mrčes / potresanje glave ♦ gastr. mešanica živil, ki se potresa navadno med plasti testa ♪
  15.      potresomér  -a m (ẹ̑) priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov; seizmograf: potresomeri so zabeležili močnejši potresni sunek ♪
  16.      potrésti  -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi ● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot ♪
  17.      potréti  -trèm tudi -tárem dov., potrì potríte; potŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce // polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo 2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča ● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo potŕt -a -o: potrt obraz; potrta kolesa; potrt do solz; prisl.: potrto se držati; potrto ga je gledala ♪
  18.      potŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem drugega za drugim odstraniti a) z drevesa, rastline: potrgati grozde, jabolka; potrgati stročji fižol, koruzne storže / grozdje so že potrgali b) sploh: otrok potrga vse gumbe; potrgali so mu našitke; molčali so, kot da bi jim kdo jezike potrgal ∙ ekspr. če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh 2. s trganjem narediti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: potrgati rože na vrtu; nekdo je že potrgal gobe 3. s trganjem drugega za drugim poškodovati, uničiti: veliko rokopisov so potrgali nevedni ljudje / veter je potrgal telefonske žice / potrgal je že precej hlač raztrgal potŕgan -a -o: potrgani gumbi; potrgano cvetje ♪
  19.      potrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od potrjevati: potrjevanje izjave / predlaganje in potrjevanje kandidatur; potrjevanje programov, statutov / potrjevanje moralnih in etičnih vrednot; potrjevanje lastnega življenja ♪
  20.      potrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje 2. s podpisom, pečatom delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrjevati dokumente / potrjevati zaključne račune // delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrjevati že prej sprejete sklepe; formalno potrjevati 3. s podpisom, pečatom izražati, da je kaj sprejeto: potrjevati pošiljke / dov. podpisani potrjujem, da sem pismo prejel 4. kazati pravilnost, točnost česa: odkritja potrjujejo domneve; to naše ugotovitve le potrjuje / današnji knjižni jezik teh besed ne potrjuje nima // navadno v zvezi z v delati, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrjevati koga v domnevi, sumu / to ga potrjuje v prepričanju, da je ravnal prav / zastar. ni mogel molče potrjevati njegovega življenja odobravati 5. publ. kazati upravičenost obstoja: s pisanjem v maternem jeziku potrjuje sebe in svoj narod; ob vsaki novi nalogi se organizacija znova potrjuje ● redko vsaka zmaga ga potrjuje v dobrem in odvrača od slabega utrjuje; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♪
  21.      potŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj; močno, tiho potrkati; brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla; potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje ● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosi potŕkati se v zvezi z na, po s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo potŕkan -a -o etn. pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka ♪
  22.      potrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od potrkavati: iz daljave se sliši potrkavanje; slovesen sprevod med potrkavanjem / potrkavanje dežja na okno ♪
  23.      potrmúljiti se  -im se dov. (ú ȗ) nar. vzhodnoštajersko postati užaljen, namrgoditi se: velikokrat se je potrmuljila potrmúljen -a -o: bled in potrmuljen se je stiskal v kot ♪
  24.      potrojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potrojiti: potrojitev cen / potrojitev straž ♪
  25.      potróšek  -ška m (ọ̑) star. 1. potrošnja, poraba: podatki o potrošku goriva / obseg potroška 2. strošek: potroški so vedno večji; letos je imel veliko potroškov; potrošek za prenočišče ♪

   18.592 18.617 18.642 18.667 18.692 18.717 18.742 18.767 18.792 18.817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA