Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (18.551-18.575)


  1.      postiljón  -a m (ọ̑) nekdaj voznik poštne kočije: postiljon je z rogom naznanil prihod ♪
  2.      postojánka  -e ž (ȃ) zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka // nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka // s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne ♪
  3.      postópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od postopati: naveličal sem se postopanja po mestu / brezobzirno postopanje s prebivalstvom ♪
  4.      postopáštvo  -a s (ȃ) postopaško življenje: prenehati je moral z razuzdanostjo in postopaštvom / njegove revščine je krivo postopaštvo ♪
  5.      postópati  -am nedov. (ọ̄) 1. hoditi brez cilja, namena: ves dan sem samo postopal; veselo postopa po mestu / postopati gor in dol // nav. ekspr. lenariti: pri nas ne sme nihče postopati; celo ob košnji postopa 2. publ., s prislovnim določilom ravnati, delati: grdo, krivično postopati; podobno so postopali tudi drugje; z menoj je postopal kot enak z enakim ♪
  6.      postópek  -pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek ◊ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi ♪
  7.      postópen  -pna -o prid. (ọ̑) ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: postopna izročitev blaga; postopno naraščanje obresti; postopno zviševanje davkov / začelo se je postopno uničevanje vsega živega // publ. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; počasen: postopen razvoj; postopno prilagajanje novim razmeram ◊ gozd. postopna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje postópno prisl.: postopno bližati se čemu; postopno zbirati dokazno gradivo ♪
  8.      postopíti  in postópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil ♪
  9.      postópoma  prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva ♪
  10.      postráni  in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani ● pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran ♪
  11.      postránski  -a -o prid. (á) ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena // redko stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste // redko obstranski: postranske oči žuželk ● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; redko naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena nezakonita žena ♪
  12.      postránskost  -i ž (á) redko nepomembnost, obrobnost: motila ga je postranskost njegovega dela / izgubljati se v postranskosti ♪
  13.      postréči  -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
  14.      postréljati  in postreljáti -am, tudi postréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) postreliti: vse begunce so postreljali / streljal je tako dolgo, da je postreljal vse naboje ♪
  15.      postréžba  -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
  16.      postrežljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ustrežljiv, uslužen: hiter in postrežljiv natakar; kuharica je bila zelo postrežljiva in je skuhala, kar so si gostje zaželeli ♪
  17.      postrežljívost  -i ž (í) star. ustrežljivost, uslužnost: njegova prijaznost in postrežljivost sta bili znani daleč naokrog / to je pripovedoval iz same postrežljivosti ♪
  18.      postréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic ♪
  19.      postríči  -strížem dov., postrízi postrízite; postrígel postrígla (í) s skrajšanjem las oblikovati frizuro: vedno jo postriže frizerka; lepo, pravilno postriči; moram se postriči / dolge lase je postrigla ostrigla // nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: postriči drevesne poganjke / postriči kokošim peruti ● postriči na balin do golega; postriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; pog. postriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; ekspr. konj je postrigel z uhlji, ušesi napravil z njimi gib naprej in nazaj postrížen -a -o: moderno postrižen ♪
  20.      postròj  -ôja m (ȍ ó) 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj ♪
  21.      postróžiti  -im, tudi postrožíti in postróžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ̄ ọ̑) narediti (bolj) strogo: postrožiti kazen, kontrolo, kriterije / postrožiti pogoje za sprejem ♪
  22.      postŕv  -i in -í ž (ȓ) sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi ♦ zool. ameriška ali kalifornijska postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  23.      postŕvji  -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na postrvi: postrvja plavut / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
  24.      postulát  -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat ♪
  25.      posúkati  -am in -súčem dov., tudi posukájte; tudi posukála (ú) s sukanjem več niti, pramenov zviti v eno nit, en pramen: posukati več sukancev / ekspr. posukati si brke ● nar. le čakajte, žena ga bo že posukala ukrotila posúkati se redko zasukati se: posukal se je v drugo smer posúkan -a -o: sukanec iz rahlo posukanih niti; posukana preja ♪

   18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA