Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (18.267-18.291)


  1.      popustljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev ♪
  2.      popúščanje  -a s (ú) glagolnik od popuščati: počasno popuščanje vrvi / popuščanje pozornosti / popuščanje krize; publ. popuščanje napetosti v svetu / preveliko popuščanje otroku ♪
  3.      popúščati  -am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli 4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča ● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati ♪
  4.      pór  -a in pòr pôra m (ọ̑; ȍ ó) kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca ♪
  5.      póra  -e ž (ọ̄) luknjica, odprtinica v koži za iztok loja ali znoja: pore so se ji razširile, zamašile; obraz z brazgotinami in velikimi porami ♦ anat. kožna pora // navadno s prilastkom luknjica, votlinica v kaki snovi: povečati pore tekstilnih vlaken; vidne pore jajčne lupine / ekspr. vlaga se je nabirala v vsaki pori stene povsod po steni ● knjiž. ta miselnost je prodrla v vse pore njihovega življenja v vse njihovo življenje; knjiž. razpoke in pore družbe slabosti, nedoslednosti ♪
  6.      porába  -e ž (ȃ) glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo // uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo ◊ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev ♪
  7.      porabíti  in porábiti -im dov. (ȋ á) 1. narediti, da ni več razpoložljivih a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek ♪
  8.      porábljanje  -a s (á) glagolnik od porabljati: porabljanje materiala, sredstev / pametno porabljanje časa ♪
  9.      porábnost  -i ž (á) lastnost, značilnost porabnega: les cenimo zaradi njegove porabnosti; porabnost gnojil ♪
  10.      poračúnati  -am dov. (ȗ) 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel ♪
  11.      poradováti se  -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali ♪
  12.      porájanje  -a s (á) glagolnik od porajati: porajanje otroka / porajanje v porodnišnicah / porajanje nove družbene skupnosti / porajanje novega dneva ♪
  13.      porájati  -am nedov. (á) 1. knjiž. roditi, rojevati: poraja svojega prvega otroka / spočenjati in porajati 2. ekspr. povzročati nastanek česa: gospodarski razvoj je porajal nove poklice / opazovanje narave mu poraja ideje za umetniško ustvarjanje porájati se nav. 3. os., ekspr. nastajati, pojavljati se: porajal se je nov planet / živa narava se nenehno poraja / poraja se jutro, pomlad / porajajo se novi časi // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: vprašanja, ki se porajajo v teh letih; porajajo se nesoglasja, protislovja / čudne misli se mu porajajo; porajali so se mu očitki zaradi nje; v srcu se mu poraja upanje porajajóč -a -e: porajajoča ženska; porajajoče se življenje ♪
  14.      porájtati  -am nedov. (á) nižje pog. zanimati se, meniti se: zanj nihče ne porajta / za njegove besede ne porajtaj / po večini ga ljudje sploh niso porajtali upoštevali ♪
  15.      porásel  -sla -o tudi porástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti ♪
  16.      poràst  -ásta m (ȁ á) glagolnik od porasti: a) pospešiti porast proizvodnje; porast prometa je ponehal / vplivati na porast cen, osebnih dohodkov / porast števila članov, zaposlenih povečanje / porast zračnega pritiska b) porast drevja, trave ∙ publ. poraba sladkorja je v nenehnem porastu se veča, narašča // razlika med izhodiščno nižjo stopnjo in doseženo višjo: izračunati porast proizvodnje / majhen, velik porast števila zaposlenih ♪
  17.      porásti  -rástem in -rásem dov., porásel in porástel (á) 1. krajši čas rasti: počakaj s košnjo, da trava poraste; drevje je že malo poraslo // nav. ekspr. zrasti: mladičem so že porasla krila; drevo je poraslo za pol metra / iz skoraj plešaste glave so mu znova porasli lasje 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: proizvodnja je porasla za deset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo porasel / publ. interes za strokovno literaturo je porasel b) glede na možni razpon: cene so zelo porasle 3. rastoč pokriti: mah je porasel streho; drevje in grmovje je poraslo hrib poráščen stil. porásten -a -o: zagorel in poraščen obraz; poraščen z dlakami, puhom; z grmovjem poraščena kotanja; streha, poraščena z mahom; prim. porasel ♪
  18.      poravnánje  -a s (ȃ) glagolnik od poravnati: poravnanje desk / poravnanje dolga / poravnanje spora / stroj za poravnanje tiskarskih pol ♪
  19.      poravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev ♪
  20.      poravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava // postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo ♪
  21.      poravnávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poravnavati: poravnavanje žebljev / poravnavanje računov / začelo se je poravnavanje sporov ♪
  22.      poravnávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore ♪
  23.      porazdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od porazdeliti: porazdelitev maščobe v mleku; enakomerna porazdelitev prevozov skozi vse leto / taka porazdelitev revialnega tiska ni več ustrezala / porazdelitev dela, vzgojnih obveznosti v družini ♦ lingv. razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku ♪
  24.      porazdelíti  -ím dov., porazdélil (ȋ í) 1. narediti, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili 2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke 3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna ● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti porazdeljèn -êna -o: v brigade porazdeljeni prostovoljci; hranilne snovi so v živilih različno porazdeljene ♪
  25.      porazdeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od porazdeljevati: načrtno pridobivanje in porazdeljevanje dobrin ♪

   18.142 18.167 18.192 18.217 18.242 18.267 18.292 18.317 18.342 18.367  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA