Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (176-200) 
- goljáva -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: povzpeli smo se na goljavo; pusta, gorska goljava; skalnate goljave // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: samo štori so štrleli iz goljave ♪
- góljenje in goljênje -a s (ọ́; é) glagolnik od goliti: goljenje ptic ♪
- goljúf -a m (ū ú) kdor goljufa: goljuf je in malopridnež; pretkan goljuf ♪
- goljufánje -a s (ȃ) glagolnik od goljufati: ves ta denar si je pridobil z goljufanjem kupcev ♪
- goljufáti -ám nedov. (á ȃ) okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: trdil je, da ga v trgovini zelo goljufajo; goljufati pri tehtanju // ekspr. biti neiskren do koga, varati: dolgo ni vedel, da ga dekle goljufa z drugim / upanje jih ni goljufalo ♪
- goljúfen -fna -o prid. (ū) nanašajoč se na goljufe ali goljufanje: goljufna igra, trgovina / star. goljufne besede goljufive ♪
- goljufíca -e ž (í) ženska, ki goljufa: imeli so jo za goljufico ♪
- goljufíčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. goljufati: goljufiči, kjer more ♪
- goljufíja -e ž (ȋ) okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: obsojen je bil zaradi goljufije; dobiti kaj z goljufijo; bankrot, poneverba in goljufija / ekspr. to je navadna goljufija ♪
- goljufív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) goljufa: goljufiv je in sleparski / goljufive besede ♪
- goljufívec -vca m (ȋ) kdor (rad) goljufa: zvijačni goljufivci ♪
- goljufívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka ♪
- goljufívost -i ž (í) lastnost goljufivega človeka: zagovarjal se je zaradi goljufivosti ♪
- goljúfnost -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
- gólk -a [u̯k] m (ọ̑) zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje: šumenje je odgovarjalo molku in golku sprehajalcev ∙ preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove ♪
- gólman -a m (ọ̑) šport. igralec, ki brani gol; vratar: golman je s svojo igro navdušil gledalce; prekršek nad golmanom ♪
- golo... prvi del zloženk nanašajoč se na gol prid.: golobrad, gologlav, golosemenka ♪
- golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak,
služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis ♪
- golóbar -ja m (ọ̑) kdor se ukvarja z golobi: bil je navdušen golobar ♪
- golóbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo ♪
- golóbče -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje ♪
- golóbček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo ♪
- golóbčkati se -am se nedov. (ọ̑) ekspr. poljubljati se, ljubkovati se: zaljubljenca sta se golobčkala ♪
- golóbec -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
- golobíca -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
