Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (17.301-17.325)



  1.      pódij  -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke
  2.      podíranje  -a s () glagolnik od podirati: podiranje drevja / podiranje in zidanje / podiranje starega družbenega sistema
  3.      podíti  -ím nedov. ( í) 1. delati, povzročati a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre // nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu // s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli // ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra ● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori podèč -éča -e: hitro se podeči oblaki
  4.      podivjánec  -nca m (á) kdor v dejanju kaže jezo, togoto: zavarovati koga pred podivjancem
  5.      podivjáti  -ám dov.) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
  6.      podjármiti  -im dov.) ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva // dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila podjármljen -a -o: podjarmljene dežele
  7.      podjármljati  -am nedov. (á) ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele // dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce
  8.      podjármljenje  -a s () glagolnik od podjarmiti: podjarmljenje naroda / gospodarsko in politično podjarmljenje
  9.      podjèd  -éda m ( ẹ́) zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi
  10.      podjéten 1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten // ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten podjétno prisl.: prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka
  11.      podjétje  -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
  12.      podjétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli
  13.      podjétništvo  -a s (ẹ̑) prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju: braniti podjetništvo / privatno podjetništvo
  14.      podjétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost podjetnega človeka: iznajdljivost in podjetnost mladega gospodarja / podjetnost v gospodarstvu / ekspr. osvajanja se je lotil z veliko podjetnostjo
  15.      podkadíti  -ím dov., podkádil; podkajèn ( í) obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagodekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; žarg., lov. zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni
  16.      podkláda  -e ž () 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
  17.      podkletítev  -tve ž () glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe
  18.      podkolénica  tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju
  19.      pòdkomisíja  -e ž (-) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje
  20.      podkòp  -ópa m ( ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
  21.      podkopávanje  -a s () glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov
  22.      podkovánje  -a s () glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev
  23.      podkrepítev  -tve ž () glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve
  24.      podkrepíti  -ím dov., podkrépil ( í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljitiknjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev
  25.      podkrížati  -am dov. () 1. narediti križec, križce namesto podpisa: podkrižati oporoko, pogodbo; ni se znal niti podkrižati 2. zastar. dati navzkriž, prekrižati: malomarno je podkrižal noge podkrížan -a -o: podkrižana pogodba

   17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA