Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (16.551-16.575)


  1.      pastirovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pastirovati: rad se spominja pastirovanja v planinah / župnik je premišljeval o uspešnosti svojega pastirovanja ♪
  2.      pastírski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča 2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo ◊ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom pastírsko prisl.: pastirsko oblečen ♦ muz. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale ♪
  3.      pástor  -ja m (á) protestantski duhovnik: pastor je pripravljal nedeljsko pridigo ♪
  4.      pásus  -a m (ȃ) knjiž. odlomek, del: črtati neustrezne pasuse; to je najlepši lirski pasus njegove poezije; pasus drame ♪
  5.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  6.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
  7.      paševánje  -a s (ȃ) glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja ♪
  8.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  9.      pášnik  -a m (ȃ) s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce ♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli ♪
  10.      pášništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo ♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  11.      pášnja  -e ž (ā) star. paša, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda ♪
  12.      paštéta  in pastéta -e ž (ẹ̑) mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta ♪
  13.      patarén  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte zlasti v severni Italiji: katarci in patareni ♪
  14.      patènt  -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
  15.      patênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
  16.      patentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z zakonom zaščititi izključno pravico gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: patentirati nove tehnične instrumente; patentirati izum patentíran -a -o: patentirani izdelki ♪
  17.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
  18.      patétičen  -čna -o prid. (ẹ́) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek ♪
  19.      patétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora ♪
  20.      patétika  -e ž (ẹ́) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko ♪
  21.      patiníranje  -a s (ȋ) glagolnik od patinirati: poliranje in patiniranje ♪
  22.      patológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov ♪
  23.      patolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja ♪
  24.      pátos  -a m (ȃ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos ♪
  25.      patriarhálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko ♪

   16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576 16.601 16.626 16.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA