Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (1.567-1.591) 
- nèugonobljívost -i ž (ȅ-í) knjiž. neuničljivost: neugonobljivost snovi ♪
- nèugotovljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ugotovljen: avtor dela je neugotovljen; še neugotovljena škoda ♪
- nèugotovljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ugotoviti: neugotovljivi avtorji; ime pesnika je neugotovljivo / brundal je neugotovljiv napev ♪
- neutégoma prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil ♪
- nèvzgójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni vzgójen, ni v skladu z vzgojnimi načeli: nevzgojno ravnanje / nevzgojni filmi; nevzgojna literarna dela ♪
- nèvzgojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki mu manjka (pravilne) vzgoje: nevzgojen otrok / ekspr. to so nevzgojeni fantje neolikani, nevljudni / publ. politično nezrela, nevzgojena množica nepoučena ♪
- nèvzgojênost -i ž (ȅ-é) lastnost nevzgojenega človeka: v pogovoru se je kazala njena nevzgojenost / ekspr. težko je prenašal tako nevzgojenost učencev neolikanost, nevljudnost / publ. vzrok tega je politična nevzgojenost posameznikov nepoučenost ♪
- nèvzgojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da vzgojiti: otroci iz takih družin so pogosto nevzgojljivi / ekspr. ta fant je pa res nevzgojljiv težko vzgojljiv ♪
- nèvzgójnost -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
- nezgóda -e ž (ọ̑) 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda ♦ jur. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev 2. dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno; nesreča: doletela ga je huda nezgoda, pogorela mu je hiša / ekspr. nezgode življenja so ga teple / elementarne, vremenske nezgode 3. ekspr. dogodek, ki povzroča človeku
zadrego, neprijeten občutek: pripetila se mu je nezgoda, da mu je odletel gumb na hlačah; smejala se je njegovi nezgodi; rad je opisoval svojo nezgodo / komikove nezgode ● knjiž. pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja vesele in neprijetne doživljaje ♪
- nezgóden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: nezgodna invalidnost; nezgodne poškodbe / nezgodni oddelek poliklinike; nezgodna postaja / nezgodno zavarovanje zavarovanje za primer nezgode ♪
- nezgóden 2 -dna -o prid. (ọ̄) zastar. nesrečen: zanjo je bil to nezgoden dan / rojen pod nezgodno zvezdo ♪
- nezgódnosten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: raziskovati nezgodnostna področja / nezgodnostna statistika / nezgodnostno zavarovanje nezgodno zavarovanje ♪
- nèzgodovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zgodovinski: nezgodovinsko gledanje na dogodke ♦ zgod. nezgodovinski narod narod, ki nima svoje državnosti ♪
- nèzgôrel tudi nèzgorèl in nèzgorél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ó ȅ-ẹ́; ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni zgorel: nezgoreli ostanki sveč / nezgorel plin ♪
- nèzgorljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne zgori: nezgorljiva snov // teh. v ognju obstojen: nezgorljivi material; nezgorljiva opeka / nezgorljive omare ognjevzdržne omare ♪
- nèzgorljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezgorljivega: nezgorljivost nekaterih snovi / nezgorljivost azbesta ♪
- nèžigósan -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni žigosan: kolek še ni žigosan / zbiral je nežigosane znamke ♪
- nikarágovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero ♪
- njegóv in njegòv -óva -o zaim. (ọ́; ȍ ọ́) 1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor: njegov avtomobil; grad in njegovi stolpi; hiša, podobna njegovi; pes in njegova hišica; njegova pipa / njegov nos; njegovo čelo 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njegov ponos, talent; gradbeni material in njegova visoka cena; njegove misli; v primeri z njegovo željo je tvoja skromna // izraža razmerje med tem
bitjem, osebo, stvarjo in okolico: njegov položaj; šport in njegov pomen v telesni kulturi; njegova čast ne bo trpela; njegova mladost, navzočnost; premog in njegova uporaba 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe: njegov oče; njegovi predniki, rojaki; njegova družina / njegovi prijatelji 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: hrast in njegov les; njegov ukaz, vpliv; sadovi njegovega dela 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njegov avtobus že čaka; ekspr. spet slab red v tej njegovi matematiki; pogosto ga muči njegova naduha; ne ve, kje je
njegovo mesto 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njegov Francek mu je vse na svetu; Minka je vsa njegova 7. v nekaterih državah izraža spoštovanje: njegova ekscelenca; njegovo kraljevsko veličanstvo ● pog. plavolaske so njegov tip ustrezajo njegovemu okusu, predstavam; ekspr. otrok je čisto njegov njemu podoben; ekspr. otrok je razposajen, vsa hiša je njegova v hiši dela, kar hoče; je zelo razposajen; pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; prisl.: vse naj bi bilo po njegovo po njegovem okusu, volji; sam.: vsi njegovi so pomrli njegovi bližnji sorodniki; pog. njegova je zmeraj
bolehna njegova žena; pog. njegova bo obveljala njegova odločitev; pog. spet ena (od) njegovih njegovih domislic, muh; hiša stoji na njegovem na njegovem svetu; vse naj bi bilo po njegovem po njegovem okusu, volji; po njegovem to ne drži po njegovem mnenju; prim. njen, njihov, njun ♪
- nogomèt -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol: igrati nogomet; tekmovati v nogometu; publ. pokazali so lep nogomet / razvoj jugoslovanskega nogometa ♦ šport. mali nogomet pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču ♪
- nogometáš -a m (á) športnik, ki goji nogomet: nogometaši in košarkarji ♪
- nogométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nogomet: jugoslovanska nogometna reprezentanca; nogometno moštvo / nogometna tekma / nogometna žoga; nogometno igrišče ♦ nav. mn., šport. nogometni čevelj obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa ♪
- nogométnik -a m (ẹ̑) knjiž. nogometaš: profesionalni nogometnik ♪
- nôvogótski -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na novo gotiko: stavba z novogotskim pročeljem ♪
1.442 1.467 1.492 1.517 1.542 1.567 1.592 1.617 1.642 1.667