Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (15.517-15.541)



  1.      olímpijec  -jca m () 1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus 2. žarg. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec; olimpijec Cerar 3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe
  2.      olímpijka  -e ž () žarg. olimpijska tekmovalka: jugoslovanska olimpijka je zasedla četrto mesto
  3.      olímpijski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medaljašport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpskiknjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten olímpijsko prisl.: olimpijsko odmaknjen
  4.      olimpioník  in olimpiónik -a m (; ọ̄) knjiž., redko olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak
  5.      olímpski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi 2. knjiž., redko vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
  6.      olístati  -am dov. () bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista ◊ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila olístan -a -o: olistani vagoni; olistano steblo
  7.      olíva  -e ž () sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv ◊ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
  8.      oljárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva
  9.      óljčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje olivno oljenar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedeljazool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae // knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago óljčno prisl.: oljčno zelen
  10.      óljčnica  -e ž (ọ̄) nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja: blagoslov oljk na oljčnico ◊ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
  11.      ólje  -a s (ọ́) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju // slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli ● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po masluavt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo
  12.      óljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slikaagr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi
  13.      óljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od oljiti: oljenje ležajev / oljenje kože / oljenje morja
  14.      óljka  -e ž (ọ́) 1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk 2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk ● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
  15.      óljkov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčniknjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstvabot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius
  16.      óljnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen
  17.      óljnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice 2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje
  18.      oltár  -ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar ♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar // oltarna miza: postaviti kelih na oltar 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar ● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti
  19.      oltáren  -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice ♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt
  20.      olúpek  -pka m () s sadeža, gomolja odstranjena lupina, navadno v kosih: bananini, krompirjevi, repni olupki / sušiti jabolka kar v olupkih neolupljena
  21.      olupíti  in olúpiti -im dov. ( ú) odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem // odstraniti lubje: olupiti deblo olupíti se in olúpiti se navadno z zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu olúpljen -a -o: olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen
  22.      oluščíti  in olúščiti -im dov. ( ú) 1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol // odstraniti luščino: oluščiti bučno seme 2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo 3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila olúščen -a -o: oluščen grah; hrbet ima ves oluščen
  23.      olúžiti  -im, in olužíti in olúžiti -im dov.; ú) 1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: olužiti les, vrata 2. teh. odstraniti vrhnjo, zgornjo plast s kovine z luženjem: pred cinjenjem ta mesta pločevine olužimo ● star. pred vsemi ga je olužil ostro opomnil, oštel olúžen -a -o: olužen les
  24.      omagnétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa
  25.      omàh  -áha m ( á) zastar. razmah, polet: stvar je s tem dobila še večji omah / kolo dobi omah zalet, zagonzastar. zvoniti na ves omah zelo

   15.392 15.417 15.442 15.467 15.492 15.517 15.542 15.567 15.592 15.617  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA