Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (15.242-15.266)


  1.      odvrátnost  -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost odvratnega človeka: težko je prenašal njegovo odvratnost / prikazoval mu je dekletove odvratnosti napake // odpor, velika nenaklonjenost: nenadoma je začutila silno odvratnost do njega / vojnih časov se spominja z odvratnostjo ♪
  2.      odvréči  -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost // izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli 2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo partizanom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje 3. redko postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi ● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili odvŕžen -a -o: odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem ♪
  3.      odvrískati  -am dov., tudi odvriskájte; tudi odvriskála (í) 1. vriskajoč oditi: fantje so odvriskali na nabor 2. z vriskom odgovoriti na vrisk: trikrat jim je zavriskal in trikrat so mu odvriskali ♪
  4.      odvrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odvrniti: odvrnitev nesreče, nevarnosti / po odvrnitvi od očeta je ostal brez opore ♪
  5.      odvrníti  in odvŕniti -em dov. (ȋ ŕ) navadno v zvezi z od 1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava: od poroke so ga odvrnili starši; komaj so ga odvrnili od nevarnega vzpona / odvrniti koga od sklepa // narediti, povzročiti, da kdo ne dela več česa: odvrniti koga od pijančevanja / glasba ga je odvrnila od učenja 2. narediti, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvrniti nesrečo, sum od koga / odvrnil je nevarnost od nje / knjiž. odvrniti bolezen preprečiti; odvrniti napad, udarce odbiti; knjiž. odvrniti skrbi, strah, vpliv odpraviti, odstraniti 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: prizadevala si je, da bi ga odvrnila od prijatelja; popolnoma se je odvrnil od nje 4. knjiž. odgovoriti, reči: čakala je, če ji bo kaj odvrnil; na to ji ni nič odvrnil / ne grem, ji odvrne 5. nar. gorenjsko narediti, opraviti: pridna je, veliko odvrne hiši / za hlapca jim odvrne zaleže, odleže ● ekspr. ves večer ni odvrnil oči, pogleda od nje ves večer jo je gledal; knjiž. odvrniti pozdrav odzdraviti; knjiž. rad bi odvrnil njegovo pozornost od tega dosegel, da na to ne bi bil pozoren, tega ne bi opazil; star. kako naj mu odvrnem za vse, kar je naredil zame povrnem; knjiž. rad bi ga odvrnil od misli na ženino smrt naredil, da ne bi več mislil nanjo odvrníti se in odvŕniti se star. obrniti se (proč): jezno se je odvrnil od njega in odšel odvŕnjen -a -o: odvrnjen od njega, je gledal skozi okno; odvrnjena nevarnost ♪
  6.      odvršáti  -ím dov. (á í) vršeč se oddaljiti: burja je odvršala naprej / jata ptic je odvršala v gozd / jezno je odvršala iz sobe ♪
  7.      odvzdígniti  -em dov. (í ȋ) zastar. dvigniti, vzdigniti: z lahkoto je odvzdignil vrečo / odvzdigniti nogo ♪
  8.      odvzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od odvzeti: odvzem krvi; odvzem vzorcev za raziskavo / odvzem vozniškega dovoljenja / odvzem državljanstva ♦ jur. kazen odvzema prostosti kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
  9.      odvzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odvzemati: odvzemanje vzorcev / njihova naloga je bila odvzemanje orožja okupatorjem / dodajanje in odvzemanje plina ♪
  10.      odvzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost ● naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto nje ◊ elektr. odvzemati napetost ♪
  11.      odvzéti  -vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ́ á) 1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši znesek in ga poslal domov // povzročiti, narediti, da je česa manj: odvzeti od celote; toliko odvzemi, da bo mera točna; odvzeti in dodati 2. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzeli so mu vozniško dovoljenje; odvzeli so jim vse olajšave, ugodnosti / odvzeti komu državljanstvo, pravice / odvzeti komu besedo // povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: z novim blokom so jim odvzeli svetlobo / neuspeh mu je odvzel voljo do dela / odvzeti snovi določeno lastnost, sestavino; odvzeti čemu vodo 3. narediti, da pride kaj od koga: odvzela mu je klobuk in palico; odvzeti komu prtljago // z dajalnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzeti komu bolečine, gorje, skrb / odvzeti komu odgovornost oprostiti ga odgovornosti ● knjiž. odvzel mu je veliko dela opravil ga je namesto njega; knjiž. za kazen so jim za en dan odvzeli hrano jim je niso dali; knjiž. odvzeti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; žarg., šport. odvzeti komu rekord prekositi ga; s pilo odvzeti rob odstraniti ga del ◊ jur. odvzeti poslovno sposobnost v sodnem postopku odločiti, da zaradi pravno določenih okoliščin kdo ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev odvzét -a -o: odvzeto premoženje ♪
  12.      odzdràv  -áva m (ȁ á) odgovor na pozdrav: kadarkoli ga je pozdravil, ni dobil odzdrava; glasen, ljubezniv, vesel odzdrav / pokimati, zamrmrati kaj v odzdrav ∙ preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega ♪
  13.      odzdráviti  -im dov. (ā ȃ) odgovoriti a) na pozdrav: komaj slišno mu je odzdravila; prijazno, vljudno odzdraviti / srečno, je odzdravil in odšel b) na nazdravljanje, zdravico: čakali so, da mu bo odzdravil / na vaše zdravje, mu je odzdravil ♪
  14.      odzdrávljati  -am nedov. (á) odgovarjati na pozdrav: odzdravljala je otrokom, ki so jo spoštljivo pozdravljali; odzdravljati na vse strani ♪
  15.      odzíbati  tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne ♪
  16.      odzív  -a m (ȋ) glagolnik od odzvati se: razpis je imel dober odziv; pričakujejo velik odziv volivcev; slab odziv na vabilo / na trkanje ni bilo odziva odgovora / film ni vzbudil pričakovanega odziva; močen čustveni odziv / duševni, živčni odziv ● publ. dogodek je naletel na velik odziv o njem so govorili, razpravljali ◊ biol. pogojni odziv pogojni refleks; fiz. odziv sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje; med. odziv nehoten odgovor organizma na dražljaj; refleks; ptt telefonski, telegrafski odziv ♪
  17.      odzívanje  -a s (í) glagolnik od odzivati se: odzivanje na delo je bilo slabo / odzivanje na klic / odzivanje na zunanje vplive / odzivanje na svet, življenje ♪
  18.      odzívati se  -am se nedov. (í) 1. udeleževati se česa na poziv, povabilo, prošnjo: že dve leti se odziva njihovim prireditvam / odzivati se na delo 2. oglašati se, odgovarjati: na trkanje se sploh ne odziva / samice murnov se odzivajo na samčevo petje / na njihove klice se ni odzival // knjiž. biti slišen, slišati se: iz daljave se odziva očetov glas / odmev se odziva 3. delati kaj, kazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: odzivati se dobrikanju koga; odzivati se prošnjam / odzivati se željam drugih; čustveno, prizadeto se odzivati čemu / umetnik se odziva na dogodke; človek se v različnih položajih različno odziva / odzivati se na dražljaje // knjiž. biti viden, kazati se: utrujenost se ji odziva na obrazu; žalost se odziva v njenih očeh ● knjiž. dolina se odziva od vriskov odmeva; knjiž. neprijazno se odziva na njena vprašanja odgovarja ♪
  19.      odzíven 1 -vna -o prid. (ȋ) sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja // publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem ♪
  20.      odzívnik  -a m (ȋ) ptt, navadno v zvezi avtomatski (telefonski) odzivnik naprava, ki se priključi na telefonski aparat, da avtomatsko odgovori na telefonski klic in sprejme sporočilo za naslovnika: priključiti avtomatski telefonski odzivnik // naprava, ki ob telefonskem klicu avtomatsko posreduje posneto sporočilo: avtomatski telefonski odzivnik pove, koliko je ura ♪
  21.      odzvánjati  -am nedov. (ā) z zvonjenjem odgovarjati, oglašati se: zvon župne cerkve je odzvanjal podružničnemu / ekspr. mati mu je na to vprašanje odzvanjala vedno eno in isto odgovarjala; pren. srce odzvanja srcu // ekspr. odmevati, odbijati se: njegov krik je odzvanjal od skal; brezoseb. dal mu je tako klofuto, da je kar odzvanjalo ● ekspr. še vedno mu odzvanjajo v ušesih njegove besede še vedno jih sliši; knjiž. stolpna ura odzvanja osem bije, udarja; knjiž. v njenem glasu je odzvanjala žalost njen glas je izražal; star. mrliču so dolgo odzvanjali zvonili ♪
  22.      odzváti se  -zôvem se dov., odzvál se (á ó) 1. udeležiti se česa na poziv, povabilo, prošnjo: njihovim prireditvam se je vedno rad odzval / vabilu na večerjo se ni odzvala; odzvati se pozivu, na poziv sodišča / ponudbi se je odzval jo je sprejel 2. oglasiti se, odgovoriti: klicali so ga, pa se ni odzval / na trkanje se ni nihče odzval / odzvati se na telefonski klic // knjiž. spregovoriti, reči: odzvala se je z zvonkim glasom / ne grem z vami, se je odzval nenadoma 3. narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: dobrikanju deklet se je vedno odzval; čustveno se odzvati / poštenjak se bo na tako dejanje gotovo odzval; kot slikar se je odzval na dogodek tako, da ga je upodobil / na dražljaj se je organizem hitro odzval ● zastar. odzvati se nasvetu upoštevati ga; knjiž. odzvati se ukazu izpolniti ga; zastar. odzvala se je, da ne bo prišla sporočila, odgovorila ♪
  23.      odzvèn  -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é) knjiž., redko razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek; odmev: predstava je imela poseben odzven ♪
  24.      odzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: strune odzvenijo / ekspr. pesem je odzvenela prenehali so peti ● knjiž. ta doba je z vsemi dogodki glasno odzvenela v umetnosti se je zelo obravnavala v umetniških delih; knjiž. komedija bo v takem vzdušju lepo odzvenela imela bo velik odmev ♪
  25.      odzvòk  in odzvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. 1. odmev: odzvok korakov / dogodek je imel močen odzvok 2. redko resonanca: zamolkel odzvok / ustni odzvok ♪

   15.117 15.142 15.167 15.192 15.217 15.242 15.267 15.292 15.317 15.342  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA