Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.492-1.516)



  1.      navzrnjik  tudi navzrnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jadralno letalo je prišlo v območje navzgornjika
  2.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda
  3.      nèblagoglásje  -a s (-) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov
  4.      nèblagoslovljèn  -êna -o tudi nèblagoslóvljen -a -o prid. (- -é; -ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja
  5.      nèblaven  -vna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja ♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče
  6.      nèdorel  -éla -o [e] prid. (-ẹ́) ki ni dogorel, ni popolnoma zgorel: v peči so se kadila nedogorela polena / ugasnil je še nedogorelo cigareto
  7.      nèdogotovljèn  -êna -o prid. (- -é) raba peša nedodelan, nedokončan: nedogotovljena hiša; nedogotovljena slika
  8.      nèdogovorjèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dogovorjen, ni povedan do konca: nedogovorjen govor / med njima je ostalo še precej nedogovorjenih besed in misli
  9.      nèdólgo  in nè dólgo [g] prisl. (-ọ́) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim
  10.      go  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
  11.      neda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
  12.      nego  -éta m ( ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
  13.      nego  -éta s ( ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
  14.      den  tudiden -dna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna
  15.      neden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
  16.      nednež  -a m (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se odtod, negodnež 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži
  17.      nednica  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica 2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami
  18.      nednik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov
  19.      dnost  tudidnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost
  20.      negodovánje  -a s () glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel
  21.      negodováti  -újem nedov.) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli
  22.      gojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani
  23.      gorljív  -a -o prid. (- -í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki
  24.      gorljívost  -i ž (-í) lastnost negorljivega: negorljivost materiala
  25.      gospodáren  -rna -o prid. (-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja gospodárno prisl.: negospodarno poslovati

   1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542 1.567 1.592  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA