Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (13.542-13.566)



  1.      nènarejênost  -i ž (-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost
  2.      nènároden  -dna -o prid. (-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država
  3.      nènasílje  -a s (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju
  4.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  5.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  6.      nènavádnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah
  7.      nènavézanost  -i ž (-ẹ́) lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost
  8.      nènavzóčnost  -i ž (-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
  9.      nènazóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni nazoren: nenazorne predstave; njegovo izražanje je nenazorno
  10.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost
  11.      nènormálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenormalnega: nenormalnost odnosov, pojavov; nenormalnost rasti / znaki nenormalnosti / v njegovem ravnanju so odkrili več nenormalnosti
  12.      nènrávnost  -i ž (-á) knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja
  13.      nèobhóden  -dna -o prid. ( ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti
  14.      nèobjektívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost
  15.      nèobljúdenost  -i ž (-) knjiž. nenaseljenost, neposeljenost: neobljudenost gozdnatih predelov
  16.      nèobrásel  -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada
  17.      nèobráščen  -a -o prid. (-) ki ni obraščen: gol, neobraščen hrib / na neobraščenem obrazu so se poznale brazgotine
  18.      nèobŕzdan  -a -o prid. (-) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti
  19.      nèobstájanje  -a s (-ā) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja
  20.      nèobstòj  -ôja m (- -ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju
  21.      nèobveščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
  22.      nèobveščênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost
  23.      nèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskemjur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj
  24.      nèobzírnost  -i ž (-) lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo
  25.      nèocarínjen  -a -o prid. (-) ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen

   13.417 13.442 13.467 13.492 13.517 13.542 13.567 13.592 13.617 13.642  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA