Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (13.376-13.400)


  1.      nèekspeditívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena ♪
  2.      nèelástičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni elastičen: neelastičen les / neelastični predpisi; neelastična gospodarska politika ♪
  3.      nèenákost  -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost neenakega: neenakost razmer / njuna neenakost v prizadevnosti je očitna; družbena, gospodarska neenakost / odpraviti neenakost ljudi pred zakoni neenakopravnost ♪
  4.      nèétičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje ♪
  5.      nèfilológ  -a m (ȅ-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno ♪
  6.      nèfín  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nav. ekspr. ki mu manjka finosti, olikanosti: nefin človek / nefino govorjenje, vedenje ♪
  7.      nèformálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi ♪
  8.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja ♪
  9.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  10.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  11.      negíranje  -a s (ȋ) glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja ♪
  12.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  13.      nègledé  in nè gledé prisl. (ȅ-ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno // v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil neglede na to, da je mlad ♪
  14.      negríd  -a m (ȋ) antr. človek črne rase: mongolidi in negridi ♪
  15.      negroíd  -a m (ȋ) antr. negrid: negroidi in mongoloidi ♪
  16.      néhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja ♪
  17.      nehánje  -a s (ȃ) ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom ♪
  18.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  19.      nèhôden  -dna -o prid. (ȅ-ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna ♪
  20.      nèhoté  prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal ♪
  21.      nèhotèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotni ♦ med. nehoteni splav spontani splav ♪
  22.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  23.      nèhvaléžen  -žna -o prid., nèhvaléžnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek nèhvaléžno prisl.: nehvaležno ravnati ♪
  24.      nèinformíranost  -i ž (ȅ-ȋ) neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju delovne organizacije ♪
  25.      nèinteligénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje ♪

   13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA