Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
go (1.326-1.350) 
- mángovec -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev ♪
- maréngo -a m (ẹ̑) tekst. tkanina iz mešanice črne in zelo majhnega dela bele volne: plašč, suknjič iz marenga; neskl. pril.: marengo plašč ♪
- medgórje -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje ♪
- mezgóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na mézga 2: mezgovni obtok ♦ anat. mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; mezgovna žila žila, po kateri se pretaka mezga; mezgovno tkivo ♪
- mezgóvje -a s (ọ̑) anat. mezgovnice in bezgavke v organizmu: preiskava mezgovja / trebušno mezgovje ♪
- mezgóvnica -e ž (ọ̑) anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic ♪
- mezgovòd -óda m (ȍ ọ́) anat. večja mezgovna žila, ki dovaja mezgo v krvni obtok: poškodovati, prerezati mezgovod / prsni mezgovod ♪
- migotánje -a s (ȃ) glagolnik od migotati: migotanje slike na televizijskem zaslonu / migotanje razgretega zraka nad strehami ♪
- migotáti -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale ● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migotajóč -a -e: zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči ♪
- migotàv -áva -o prid. (ȁ á) ki migota: migotava filmska slika / migotav zrak ♪
- mistagóg -a m (ọ̑) v nekaterih orientalskih in antičnih religijah svečenik, ki uvaja novince v tajne verske obrede: mistagog je razlagal nadnaravna znamenja; pren., slabš. literarni mistagogi ♪
- mitingováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prirejati mitinge: po spopadih so borci mitingovali po vaseh ♪
- mnógo prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪
- mnogo... ali mnógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na večje, veliko število: mnogoceličar, mnogonacionalen, mnogostranost / mnogoštevilen ♪
- mnogobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je mnogih barv: mnogobarvna tkanina ♦ min. mnogobarvni mineral mineral, ki je v presevni svetlobi glede na smer opazovanja različno obarvan ♪
- mnogobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje mnogobesédno prisl.: mnogobesedno je opozarjal na probleme ♪
- mnogobòj -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje v več panogah: tekmovati, zmagati v mnogoboju / atletski, telovadni mnogoboj ♪
- mnogobójec -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki goji mnogoboj, zlasti atletski: izkazal se je kot odličen mnogobojec ♪
- mnogobóštvo -a s (ọ̑) vera, verovanje v več bogov: enoboštvo in mnogoboštvo ♪
- mnogobóžec -žca m (ọ̑) kdor veruje v več bogov ♪
- mnogobrójen -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba ♪
- mnogocéličar -ja m (ẹ̑) nav. mn., biol. mnogocelična žival ali rastlina: nastanek, razvoj mnogoceličarjev ♪
- mnogocéličen -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem ♪
- mnogocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina ♪
- mnogocvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic ♪
1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 
