Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.301-1.325)



  1.      go  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi lego kocke igrača v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta: igrati se z lego kockami; sam.: pog. igrati se z lego
  2.      literárnozgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti
  3.      ljúdskovzjen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj
  4.      logográf  -a m () pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov
  5.      logogríf  -a m () beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami
  6.      logopát  -a m () med. kdor ima kako govorno motnjo
  7.      logopéd  -a m (ẹ̑) strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
  8.      logopedíja  -e ž () veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
  9.      logopédinja  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za logopedijo
  10.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjamiped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj
  11.      gor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor
  12.      gos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta
  13.      goterapíja  -e ž (ọ̑-) psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
  14.      lumbágo  -a m () med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek
  15.      mat  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana
  16.      mahani  -ja m (ọ́) tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa: uvažati mahagoni; pohištvo iz mahagonija
  17.      mahanijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve
  18.      mahanov  -a -o prid. (ọ́) mahagonijev: mahagonov les / mahagonovo pohištvo
  19.      mahanovec  -vca m (ọ́) tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les: deblo mahagonovca / pog. miza iz mahagonovca mahagonijevega lesa
  20.      mahagonovína  -e ž (í) mahagonijev les: postelja iz mahagonovine
  21.      mandrágola  -e ž (á) knjiž., redko mandragora: pripraviti napoj iz korenine mandragole
  22.      mandrágora  -e ž (á) bot. strupena sredozemska rastlina z močno odebeljeno korenino, zelenkasto belimi cveti in rumenimi jagodami, Mandragora officinarum: omamljati z mandragoro; korenina mandragore / narediti ljubezensko pijačo iz mandragore
  23.      mángo  -a m () bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo
  24.      mángold  -a m () pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek mangolda // jed iz te rastline: kuhan mangold
  25.      mángov  -a -o prid. () nanašajoč se na mango: mangov nasad / velika mangova drevesa / mangov sad

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA