Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (1.292-1.316)



  1.      ladje  -a s (ọ̑) knjiž. lagodnost, udobje: imeti hoče mir in lagodje
  2.      ladnost  tudigodnost -i ž (ọ́; á) 1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo 2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost
  3.      lata  -e ž (ó) star. lagodnost, udobnost: umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja
  4.      laten  -tna -o prid., latnejši (ó) knjiž. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki latno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi
  5.      langobárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura ♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
  6.      lanúgo  -a m () biol. puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem
  7.      lárgo  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja široko: igrati largo lárgo -a m stavek ali skladba v tem tempu: začetni largo
  8.      laringofón  -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon
  9.      laringologíja  -e ž () med. nauk o grlu in boleznih grla
  10.      go  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi lego kocke igrača v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta: igrati se z lego kockami; sam.: pog. igrati se z lego
  11.      literárnozgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti
  12.      ljúdskovzjen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj
  13.      logográf  -a m () pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov
  14.      logogríf  -a m () beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami
  15.      logopát  -a m () med. kdor ima kako govorno motnjo
  16.      logopéd  -a m (ẹ̑) strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
  17.      logopedíja  -e ž () veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
  18.      logopédinja  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za logopedijo
  19.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjamiped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj
  20.      gor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor
  21.      gos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta
  22.      goterapíja  -e ž (ọ̑-) psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
  23.      lumbágo  -a m () med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek
  24.      mat  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana
  25.      mahani  -ja m (ọ́) tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa: uvažati mahagoni; pohištvo iz mahagonija

   1.167 1.192 1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA