Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

go (12.817-12.841)


  1.      namúzati se  -am se dov. (ū) redko namuzniti se: v odgovor se je samo namuzal / obrazi so se na tihem namuzali ♪
  2.      nanáglo  in na náglo prisl. (ā) 1. nepričakovano, nenadoma: bolezen se je nanaglo poslabšala; zgodilo se je tako nanaglo, da se ni znašel 2. hitro, nahitro: nanaglo si ogledati razstavo; nanaglo preiskati stanovanje ♪
  3.      nanágloma  prisl. (ȃ) knjiž. 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma ♪
  4.      nanášanje  -a s (ȃ) glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja ♪
  5.      nanášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda // z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik 2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal 3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk nanášati se v zvezi z na biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko nanašajóč -a -e: nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala ♪
  6.      nanêsti  -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile // z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta 2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši 5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese nanesèn tudi nanešèn -êna -o: zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno ♪
  7.      nanízanka  -e ž (ȋ) publ. televizijski film, igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb: gledati, predvajati nanizanko; nanizanka sedmih zgodb ♪
  8.      nanízati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico: nanizati obročke, zlatnike / nanizati na vrvico 2. knjiž. narediti, da je, pride kaj drugo za drugim: režiser je nanizal prizore v drugačnem redu / nanizati zvoke v melodijo // publ. povedati, navesti kaj drugo za drugim: nanizati nekaj dejstev, podatkov; nanizati svoje potne vtise / v članku je nanizal nekaj večjih napak / okrog tega dogodka je avtor nanizal vrsto zanimivih oseb nanízan -a -o: na vrvico nanizani biseri; iz nanizanih dejstev je razviden potek dogodkov / knjiž.: v ozadju so nanizani gorski vrhovi; hiše, nanizane v kolobar ♪
  9.      nánking  -a m (ȃ) tekst. gosta, močna bombažna tkanina, tkana v platneni vezavi, navadno rjavkasto rumene barve: podloga iz nankinga / kupil je nanking za hlače, obleko / bel, rdeč nanking ♪
  10.      nanóvo  in na nóvo prisl. (ọ̑) 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele ♪
  11.      naokóli  prisl. (ọ̑) okoli: naokoli pogledati; greš lahko po bližnjici ali naokoli; več ur naokoli ni hiš; vsi naokoli so ostrmeli / vse naokoli je umazano od saj ∙ pog. teden je brž naokoli brž mine; pog. naokoli govoriti ne o jedru stvari; pog. pridite kaj naokoli na obisk; prim. vsenaokoli ♪
  12.      naokróg  prisl. (ọ̑) okrog: naokrog se ozirati; tipati v temi naokrog; tam naokrog ni gostilne / vse naokrog je zeleno ∙ pog. od takrat še ni leto naokrog ni minilo; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; prim. vsenaokrog ♪
  13.      napaberkováti  -újem in napáberkovati -ujem dov. (á ȗ; á) s paberkovanjem priti do določene količine plodov, sadežev: napaberkovali so še nekaj grozdja // ekspr. priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: te narečne besede je napaberkoval na Goriškem; to je le napaberkoval iz romana / napaberkoval je še deset prostovoljcev napaberkován in napáberkovan -a -o: skopi, napaberkovani podatki ♪
  14.      napacáti  -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo ∙ slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal ♪
  15.      napáčen  in nápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) 1. ki ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na napačen avtobus; zavrteti napačno telefonsko številko c) z resničnostjo, dejstvi: napačen datum, naslov; dati napačne podatke; račun, rezultat je napačen; napačna diagnoza, informacija // nav. ekspr. ki ni v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: njihov nazor je napačen; boriti se za napačno stvar / o zadevi ima napačno mnenje 2. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant ni napačen, le hitro se razjezi; na pogled ni napačna / ni napačnega obraza, napačne postave / hišo sem si ogledal, ni napačna ● ekspr. nimajo ga za napačnega človeka ga cenijo; ekspr. na napačnem koncu se česa lotiti napačno; pog., ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; ekspr. prikazovati kaj v napačni luči napačno, neresnično; ekspr. hoditi po napačnih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. v napačni veri živi, če misli, da ga niso videli moti se napáčno in nápačno 1. prislov od napačen: napačno ocenjevati, prikazovati, razumeti 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ne bo napačno, če greš z njimi; ne bi bilo napačno, če bi ga vprašal za svet; sam.: nič napačnega ni naredil ♪
  16.      napàd  -áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad // vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi 2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik 3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo ∙ ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove 4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice // ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti 5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata // žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad ◊ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota ♪
  17.      napadálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo ♪
  18.      napadálen  -lna -o prid., napadálnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna 2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo 3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor ◊ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu napadálno prisl.: igrali so zelo napadalno ♪
  19.      napadálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki koga napade: napadalka ji je iztrgala torbico iz rok / kače so lahko tudi napadalke 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: dobro uigrane napadalke ♪
  20.      napádanje  -a s (ā) glagolnik od napadati: sovražnikovo napadanje / čelno napadanje / časopisi so poročali o pogostnem napadanju na sprehajalce / ekspr. njegov govor je bil napadanje naprednih idej ♪
  21.      napádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države 2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja 5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali napadajóč -a -e: napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče ♪
  22.      napádenec  -nca m (ȃ) kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca ♪
  23.      napadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego ♪
  24.      napájanje  -a s (ā) glagolnik od napajati: skrbeti za krmljenje in napajanje živine; posoda za napajanje / napajanje parnih kotlov / napajanje z električno energijo ♪
  25.      napájati  -am nedov. (ā) 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden 3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa 4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati // elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo ● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo ◊ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker napájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo // naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri ♪

   12.692 12.717 12.742 12.767 12.792 12.817 12.842 12.867 12.892 12.917  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA